Ustavno sodišče daje IKD pravico neodvisni komisiji za medije

V nasprotnem primeru je kosovski inštitut za pravosodje (IKD), ki ga je 29. januarja 2025 zastopal izvršni direktor Ehat Miftaraj, izvršil obtožnice zoper Neodvisno komisijo za medije (KPM) v zvezi s spremembo delovnega reda in izvolitvijo novega predsednika, poroča “Betim for Justice “.

IKD je s to obtožnico pozvala k razglasitvi nezakonitosti in odpravi drugega odstavka 3. člena Delavskega prilagajanja Neodvisne medijske komisije, ki je bil odstavek dodan tej uredbi na srečanju KPM 17. januarja. Prav tako, IKD je zahtevala, da se odločitev o izvolitvi predsednika KPM, ki je bila sprejeta na isti seji, potem ko je bila sprejeta sprememba uredbe, razglasi za nezakonito.

V nasprotnem primeru je KPM na tem sestanku dodal drugi odstavek 3. člena, s katerim je bila izvolitev novega predsednika KPM poražena, medtem ko je še vedno opravljal predsedovanje KPM, katerega mandat je potekel 21. januarja 2025.

S sodbo 10. junija 2025 je vrhovno sodišče odobrilo prošnjo IKD za KPM, jo razglasilo za nezakonito in odpravilo spremembo delavskega pravila KPM.

Medtem ko je v odločbi ustavnega sodišča Pristine z dne 17. decembra 2025 rečeno, da so po tem, ko je Sodišče skrbno preučilo predmetne dokumente, trditve tožilca, ugovori zoper obtoženo stran, dokazi, ki so bili predloženi med glavnim pregledom, in ponovno predlagani vrhovni, ocenili, da je tožnikova obtožnica osnovana in da je odločitev KPM o izvolitvi predsednika KPM nezakonita in jo je treba razglasiti za nezakonito.

Medtem je KPM na Ustavnem sodišču izpodbijal 10. junij 2025 akt vrhovnega sodišča Kosova, kjer je zahteval, da KPM ne deluje v skladu z ustavo in potrjuje svojo organizacijsko in funkcionalno neodvisnost kot neodvisna ustavna institucija.

Tako je bil predmet zadeve na Ustavnem sodišču ocena ustavnosti tega zakona Vrhovnega sodišča, kjer je KPM trdil, da so bile kršene njegove temeljne pravice in svoboščine, in sicer člena 31 [Pravice za pravosodje in svobodo] in 141 [Neodvisna komisija za medije] ustave Republike Kosovo.

KPM je med drugim trdil, da se je spremenila vladavina dela KPM, da bi bil njen predsednik izglasovan mesec prej, pod pogojem, da se mandat izvoljenega predsednika začne po koncu sedanjega mandata predsednika v skladu s prakso ustavnega sodišča.

V zvezi s tem je po mnenju KPM Vrhovno sodišče “, ker ni redno vztrajalo pri reviziji svojih odločitev (ker se je po Zakonu o upravnih sporih zaradi obtožb proti normless Acts odločilo kot prva in edina stopnja), samovoljno odločilo o občutljivem vprašanju, ki v bistvu vpliva na ustavni status KP, in pohvalilo, da bi moral KPM vprašati zunanje teme, kako in kdaj lahko izbere svojega predsednika < 1>

In tako je KKP trdil, da Vrhovno sodišče ni upoštevalo funkcionalne neodvisnosti te institucije in da je zaobšlo člen 6 in odstavek 4 člena 10 zakona KPM, ki v skladu s tem zagotavlja neodvisnost pri delu in dejavnostih Komisije.

V skladu s KPM te določbe Komisiji prepovedujejo, da zahteva ali sprejme navodila iz tujine glede svojih dejavnosti in dolžnosti.

KPM je tudi poudaril, da je reforma dela notranji akt, ki ureja izključno način notranjega delovanja članov KPM in izvršnega urada.

Po njenem mnenju ta uredba ni normativno dejanje, ki vpliva na pravice, obveznosti in interese splošne javnosti ali medijskih subjektov, ki jih licencira KPM.

KPM je tudi zavrnil stališče vrhovnega sveta, da bi bilo treba to uredbo javno obravnavati.

V skladu s svojimi trditvami bi bila objava delovnega naloga za javno posvetovanje, da bi dobili predloge glede časa, ko bi KPM lahko glasoval o županu, v nasprotju z naravo tega akta kot notranjega akta.

KPM je poudaril, da nacionalni predpisi s posebnim poudarkom na urejanju zaposlovanja KPM niso bili nikoli dani na voljo za javno posvetovanje od začetka veljavnosti zakona KPM leta 2012.

In tako je KPM trdil, da Vrhovno sodišče ni upravičilo kršenja javnega interesa s to uredbo, rekoč, da je taka zahteva zakonita.

Po zahtevi je KKPM od Ustavnega sodišča zahteval razveljavitev Vrhovnega sodišča, ugotovitev, da je KPM deloval v skladu z ustavo ter potrditev njegove organizacijske in funkcionalne neodvisnosti kot neodvisne ustavne institucije.

Ustavno sodišče je pri obravnavi obtožb KPM o kršitvah 31. člena Ustave ugotovilo, da je preddeklator predloga trdil, da dejanje vrhovnega sodišča ni trdilo in trdilo, da je kršitev javnega interesa z notranjim aktom, ki je bil po mnenju KPM pravna zahteva za pregon obtožnice odprave normalnega pravnega akta.

In tako je KPM trdil, da je vrhovno sodišče kot prvo in enostransko sodbo samovoljno razlagalo materialno pravico, ko je zavrnilo 2. člen delovne uredbe KPM.

V skladu z odločbo je KPM poudarila, da je v tem primeru sledil primer delavskega reda Ustavnega sodišča in da je to vprašanje po njenem mnenju vplivalo na ustavni status KPM, pri čemer je ocenila, da mora KPM vprašati zunanje teme, kako in kdaj lahko izvoli svojega predsednika.

V odločbi Ustavnega sodišča je navedeno, da sodišče na začetku poudarja, da na podlagi sodne prakse ESČP in sodne prakse sodišča slednjim omogoča izdajanje nesprejemljivih zahtev iz razlogov, povezanih z utemeljenostjo zadeve.

Točneje, na podlagi tega pravila lahko Sodišče izda nesprejemljivo zahtevo, ki temelji na oceni njene utemeljenosti in po njej, če je enaka ocena, da je ohranitev zahteve očitno neutemeljena iz ustavnih razlogov, kot je določeno v odstavku (2) 34. pravila o delu”, se o tej odločitvi še naprej razpravlja.

Ustavno sodišče je ocenilo, da so zahtevki KPM v tem delu v bistvu povezani s trditvijo, da je vrhovno sodišče samovoljno razlagalo materialno pravico oziroma zakon za KPM.

Čeprav je v zvezi s trditvami, da je vrhovno sodišče samovoljno razlagalo materialno pravico, zakon za KPM, naj bi bila odločba obravnavana glede na njegove standarde sodne prakse in standarde Evropskega sodišča za človekove pravice.

V skladu s sodbo ustavnega sodišča je GEDNJA dosledno poudarjala, da na splošno ni dolžna obravnavati dejanskih ali pravnih napak lokalnega sodišča, razen če so te napake očitne in pomenijo kršitve pravic in svoboščin, zaščitenih s KEDNJAM.

Vendar pa EKČP praviloma ne more dvomiti v ugotovitve in ugotovitve lokalnih sodišč, med drugim glede razlage in uporabe nacionalnega prava: Prvič, lokalna sodišča so dolžna reševati probleme, povezane z razlago lokalne zakonodaje... ”. Ustavno sodišče v sodbi navaja konkretne primere GEDNJA.

Ustavno sodišče je tudi menilo, da je vrhovno sodišče dalo odgovore na zahtevke KPM, pri čemer je oblikovalo materialne pravice in postopke, ki se uporabljajo v konkretnem primeru.

Poleg tega je v sodbi ustavnega sodišča navedeno, da z argumentom sklepa Vrhovnega sodišča glede na konkretne okoliščine niti ne obravnavamo “alyx1> in niti arbitrarnih dogovorov” ali “ex5> s strani Vrhovnega sodišča.

Prav tako se pravi, da zapisi predmeta kažejo, da je prekirurg vložil odgovore v obtožnico in mu na različnih stopnjah postopka dal možnost, da predstavi argumente in dokaze, ki so se mu v njegovem primeru zdeli pomembni.

Zato Sodišče ugotavlja, da so domneve glede pomanjkanja poštene in nepristranske sodbe trditve, ki spadajo v kategorijo četrtega “ ” in so kot take očitno neutemeljene iz ustavnih razlogov, kot je določeno v drugem odstavku 34 delovnega pravila”, ki je nadalje navedeno v ustavni odločbi.

Medtem je Ustavno sodišče v zvezi z zahtevki KPM za kršitve svoje organizacijske in funkcionalne neodvisnosti sklenilo, da obstajajo očitno neutemeljeni zahtevki na ustavni podlagi zaradi vidnih ali vidnih <x0m evrov kršitev”.