Upokojenci na Kosovu trpijo zaradi povišanja cen in ne dosežejo konca meseca po ceni

Jakup Vitija, upokojenec iz Prištine, pravi, da je vse težje obvladovati osnovne življenjske stroške. Velik del njegovega prihodka gre za zdravila, medtem ko se nadaljuje dvig cen, po njegovem mnenju, skoraj nemogoče priti do konca meseca, poroča Kosovas.
Njegova skrb odraža resničnost, s katero se soočajo številne družine na Kosovu. Po podatkih Kosovske agencije za statistiko je harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin (IHÇK) maja 2026 pomenil 6,8-odstotno letno povečanje.
Posledice dviga cen potrjujejo tudi sami državljani. Imer Gjokaj pravi, da so življenjski stroški vedno bolj resni za družine. Medtem ko poslovneži potrjujejo tudi dvig cen na trgu, poudarjajo, da je to neizogibno, saj so se tudi komercialne Visar Hajdari in dobavne cene občutno zvišale.
Do 6 evrov za kilogram fižola
Po njem se je število kupcev znatno zmanjšalo. Pravijo, da trg ni več enak, saj se prodaja prepolovi in kroženje občutno upade.
Brez kupca
Celo gospodarski strokovnjaki menijo, da je to moteče za državo, ki se še naprej sooča z revščino, brezposelnostjo in visoko odvisnostjo od uvoza, poroča Kosovas.
Ekonomska fakulteta Profesor Univerze Priština Nagip Skileri pove Kosovu, da je največji udarec inflacije občutek upokojencev in delavcev s fiksno plačo, saj se njihovi dohodki ne prilagajajo stopnji dviga cen.
Po njegovem postaja inflacija vse težje pokriti osnovne družinske potrebe.
Inflacija okoli 7 % večinoma prizadene upokojence in delavce s fiksnimi plačami
Po besedah Skenderja je vpliv inflacije zlasti opazen na osnovne dobrine in storitve, ki imajo največjo težo v gospodinjskih stroških.
Eden od sektorjev, ki jih izstopa, je zaklonišče. Ocenjuje, da je veliko povpraševanje po stanovanjih v mestnih središčih skupaj z omejenim številom najetih stanovanj neposredno vplivalo na ceno sektorja.
Ekonomist Ismet Mulaj, ki na inflacijo gleda kot na strukturni problem gospodarstva Kosova, podobno. Po njegovem mnenju k nadaljnjemu dvigu cen prispevajo številni dejavniki, medtem ko je velika odvisnost od uvoza še vedno glavni dejavnik.
Približno 90 % uvoženih izdelkov
Mulaj: Zato je Kosovo občutljivo na inflacijo
Poleg odvisnosti od uvoza Mulaj za Kosove Prees pravi, da je povišanje cen izvedenih finančnih instrumentov znatno prispevalo k splošni rasti inflacije. Po njegovem mnenju ostajajo mednarodne krize ključni dejavnik te rasti.
Vendar poudarja, da ima vpliv tudi na lokalno strukturo trga izvedenih finančnih instrumentov, v kateri prevladuje omejeno število izvajalcev, kaj lahko omeji konkurenco in vpliva na cene.
Glede na ta razvoj strokovnjaki ocenjujejo, da je treba blažiti inflacijo ter močno spremeniti gospodarsko strukturo države.
Potreben je prehod v spreminjajočo se gospodarsko strukturo, prehod v gospodarsko rast v smeri proizvodnje, podpora proizvodnim procesom, proizvodna podjetja za nadaljnjo podporo, pa tudi tisti, ki v tem okviru ponujajo nova delovna mesta. Tudi v zvezi s tem bi bilo zelo dobrodošlo, da bi vsi, kot pravim, politični subjekti našli skupno formulo za spremembo gospodarske strukture na Kosovu, saj imamo s to gospodarsko strukturo, dokler smo, zelo veliko razsojanje med izvozom in uvozom, imamo zelo visoke trgovinske primanjkljaje, imamo zelo visoko brezposelnost, imamo revščino in prihajamo zelo visoko, v tem okviru pa vsi glavni makroekonomski kazalniki označujejo negative v njihovem subekonomskem in socialno-ekonomskem razvoju, je dejal.
Na isti način Mulay ocenjuje, da si mora vlada prizadevati za celovitejši pristop k omejevanju inflacije in ustvarjanju bolj konkurenčnega gospodarstva.
Mulaj dodaja, da so znižanje cen električne energije ter uskladitev rasti plač in subvencij z rastjo lokalne proizvodnje med ukrepi, ki lahko pomagajo omejiti inflacijo.
Po mnenju ekonomista so lahko rezultati občutljivi tako za državljane kot za podjetja, če se trend rasti cen nadaljuje in ni povezan s trajnostnim gospodarskim razvojem.
Usklajen indeks nagrad za potrošnjo (IHÇK) na Kosovu je maja 2026 zaznamoval 6,8-odstotno letno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani, medtem ko je bil na mesečni ravni zabeležen 0,4-odstotni padec, predlaga kosovska agencija za statistiko (ASK). / Periscopi/











