Nemčija in Francija s “nepapirno” za Zahodni Balkan pred vrhom Črne gore

Ta pobuda predvideva, da lahko države, ki se približujejo članstvu, zgodaj izkoristijo nekatere koristi domačega trga, odvisno od njihovega napredka v pogajanjih.

Predlaga se tudi, da imajo te države tesnejše vezi z institucijami EU med vsakodnevnim odločanjem, na primer s pridobitvijo statusa opazovalca na več srečanjih evropskih institucij, oddaja Telegrafi.

Vendar pa bi to sodelovanje potekalo le pod jasnimi pogoji, ki bi ohranili neodvisnost in neodvisnost odločanja Evropske unije.

Politika širitve potrebuje nov zagon. Prihodnje napetosti, ki jih bo Evropska unija gostila z Zahodnim Balkanom 5. junija in Moldavijo 22. junija, so priložnost, da se ne izgubi. Skupni cilj je dopolniti Evropsko unijo kot resnično evropsko unijo. Da bi ta cilj uresničili in zagotovili nov dinamičen proces, je treba ustvariti dodatne spodbude v okviru postopnega povezovanja, ki morajo temeljiti na zaslugah. Prav tako je treba poenostaviti sedanji proces širitve, da bo lahko postal učinkovitejši in omogočil hitrejše in globlje vključevanje v EU, vedno v skladu s københavnskimi merili”, pravi dokument.

je poudaril, da cilj polnega članstva v EU ostaja nespremenjen in da postopno vključevanje ne namerava nadomestiti polnopravnega članstva ali razširiti poti do njega, poroča rtcg.

Namesto tega je cilj ustvariti spodbude, ki bodo pospešile napredek na tej poti. Na ta način bo postopno povezovanje prispevalo k uspešni širitvi Evropske unije in njeni krepitvi kot celote”, je nadalje povedano.

Dokument predlaga tudi poenostavitev metodologije pogajanj z nekaj postopkovnimi koraki. Poudarek je na tem, da se države kandidatke, Evropska komisija in Svet EU bolj osredotočajo na vsebino in bistvo reform, manj pa na postopke.

Poudarja tudi, da je s strukturiranim in postopnim vključevanjem namenjen zagotavljanju dodatnega zagona državam kandidatkam za izvedbo in pospešitev potrebnih reform. Predlaga se tudi, da se v primeru izpolnjevanja določenih pogojev dvakrat letno sestanejo Evropska komisija, poslanci Evropskega parlamenta ter predstavniki držav Zahodnega Balkana in Moldavije.

Predvideno je tudi, da se skupni parlamentarni odbori sestajajo pogosteje, da bi okrepili politično in institucionalno sodelovanje.

Drug element predloga je, da lahko predstavniki držav kandidatk sodelujejo na nekaterih točkah dnevnega reda na neuradnih zasedanjih Evropskega sveta in Sveta EU, vendar le kot opazovalci in brez glasovalne pravice.

Hkrati se državam kandidatkam ponudi polno sodelovanje na enotnem trgu EU na podlagi razširjenega modela evropske gospodarske cone (EEA+), kar pomeni globlje gospodarsko povezovanje brez polnega članstva v EU.

To pomeni, da bi imele te države na podoben način tudi države Evropske gospodarske cone (Islandija, Lihtenštajn in Norveška) dostop do skupnega evropskega trga.

Vendar bi bil ta pristop pogojen z izpolnjevanjem nekaterih pomembnih obveznosti: države kandidatke bi morale sprejeti in izvajati zakonodajo EU, tj. “acquis communautaire”, v prvih petih pogajalskih poglavjih.

Prav tako zahteva, da se zadevna pogajalska poglavja začasno zaprejo, kar dokazuje, da se reforme dejansko izvajajo in da se standardi EU dosegajo na teh področjih.