NATO ima več kot 4600 vojakov na Kosovu, v Italiji in ZDA, z večjimi kontingenti

Po najnovejših podatkih ima Italija največji kontingent z 907 vojaki, sledijo ZDA s 590, Madžarska s 408 in Turčija z 382 četami.

Te štiri države sestavljajo skoraj polovico sil KFOR na Kosovu.

Med največjimi prispevajo Nemčija s 308 vojaki, Poljska s 247, Švica z 200 in Romunija s 188 vojaki.

Od držav v regiji Albanija prispeva 126 vojakov, Hrvaška s 151, medtem ko Severna Makedonija s 70 enotami.

V misiji sodelujejo tudi druge evropske države in partnerji Nata, vključno z Združenim kraljestvom, Finsko, Grčijo, Avstrijo in Kanado.

Zavezniški vrhovni poveljnik v Evropi, ameriški general za letalstvo Alexandrus G. Grinkewich, je dejal, da bo Organizacija Severnoatlantske pogodbe (NATO) postopoma prilagodila sile v podporo svoji mirovni misiji na Kosovu, KFOR, v naslednjem letu, zaradi izboljšanja varnostnih razmer v državi, kot je dejal.

Poveljnica Grenkewich je 12. junija povedala, da sta NATO in KFOR zavezana k varnosti na Kosovu.

Ta zaveza je pripeljala do večje stabilnosti, varnostne organizacije na Kosovu pa so postale bolj sposobne. Dodal je, da sedanje razmere omogočajo optimizacijo velikosti in položaja KFOR”.

Mirovna misija NATO na Kosovu se nahaja leta 1999 v državi. V tem letu, po koncu vojne, je bilo na Kosovu trenutno približno 4600 mirovnih enot iz različnih držav.

KFOR je tretji varnostni odzivnik na Kosovu po kosovski policiji in pravni misiji Evropske unije za sončno energijo, E ULEX. Ta mirovna misija ima tudi varnostno odgovornost ob meji Kosova s Srbijo.

V napovedi Nata, ki je potekala ob 27. obletnici vstopa njenih enot na Kosovo, je po letalski kampanji zavezništva o srbskih ciljih dejal, da se varnostne razmere v zadnjih letih še naprej izboljšujejo. Zaradi tega je januarja Nato ustavil napotitev rezervnih sil v KFOR po skoraj dveh letih neprekinjene rotacije.

Varnostne razmere na Kosovu so na splošno stabilne, NATO bo optimiziral prisotnost KFOR in bo v naslednjem letu postopoma prilagodil svojo sedanjo silo”, je dejal pri razglasitvi zahodne vojaške zveze.

Spremembe bodo potekale postopoma v skladu s pogoji na terenu in jih je po potrebi mogoče odpraviti, je dejal Nato.

Zahodna vojaška zveza je menila, da je po napetostih in nasilju v letu 2023 povečala število premestitev za skoraj 1000 dodatnih vojakov, vključno s “neupravičenimi napadi na mirovnike KFOR v Zvecan”. Ta dislokacija je bila po Natu največja v več kot desetletju.

29. maja 2023 je 93 pripadnikov KFOR utrpelo poškodbe po spopadu s protestniki Srbov, ki so nasprotovali prevzemu albanskih županov v štirih občinah na severu, naseljenih s srbsko večino. V tem spopadu so bili poškodovani tudi protestniki.

Do sedaj je bilo zaradi nasilja v Zvečanu več ljudi obsojenih.

Poleg zagotavljanja varnosti na meji med Kosovom in Srbijo ima KFOR tudi vlogo pri zagotavljanju varnosti v severnem delu Kosova.

S prisego iz leta 2013 Kosovo ne more poslati kosovskih varnostnih sil, ki so v procesu preoblikovanja v vojsko na severu brez predhodnega soglasja misije KFOR.

Ta zaveza je bila dana s pismom nekdanjega kosovskega predsednika vlade Hašima Thacija, naslovljenim na takratnega sekretarja Nata Andersa Fogha Rasmussena. Kljub spremembam mandata KSF ostaja v veljavi še danes.

Nato je tudi dejal, da še naprej podpira dialog o normalizaciji poročil med Kosovom in Srbijo, ki se razvijajo v okviru mediacije Evropske unije, ter poziva stranke, naj rešujejo spore in dosežejo rešitev, ki spoštuje pravice vseh skupnosti.

To je ključno za dolgoročno varnost na Kosovu in stabilnost v regiji”, je povedal KFOR.

General Grinkewich je tudi dejal, da je Nato zavezan Zahodnemu Balkanu, ki ga je poimenoval regija strateškega pomena za zavezništvo, katerega varnost je po njegovem neposredno povezana z varnostjo evro-atlantskega območja, in dodal, da Nato ne bo dovolil, da bi bil varnostni vakuum”.