DW: Kosovske volitve sredi političnih razkolov

Za sedanjo volilno kampanjo na Kosovu ni značilna le običajna konkurenca med konkurenčnimi političnimi strankami, ampak tudi razpustitev ene najpomembnejših političnih zavezništev v državi v zadnjih letih - med predsednikom vlade Albinom Kurtijem, ki je vodil vlado zadnjih šest let - in nekdanjim predsednikom Vjoso Osmani, piše Deutsche Welle.

Osman je bil že politični zaveznik Albina Kurtija in je imel podporo ministrskega predsednika, ko je bil leta 2021 izvoljen za predsednika kosovske skupščine.

Takrat so obe videli kot motor sprememb in boja proti korupciji na Kosovu. Zdaj sta tekmeca.

Ni soglasja v parlamentu

Ko se je Osmanov mandat letos predčasno končal, ga Kurti ni podprl za drugi mandat.

Kurti je dejal, da mora biti predsednik “enotna in predstavniška osebnost” in da ima po njegovem mnenju Osmani politične ambicije, da bi sodeloval v politični stranki in iskal neposredno podporo volivcev.

Namesto tega je premier predlagal kandidate iz svoje stranke Vettevendosje. A opozicijski poslanci se po teh kandidatih niso vrstili.

Nedeljske predčasne parlamentarne volitve -- tretje v nekaj manj kot 16 mesecih -- so bile spodbujene po tem, ko kosovski skupščini aprila drugič ni uspelo izvoliti novega predsednika.

Osmani zdaj kandidira za parlament kot kandidatka za svojo prejšnjo stranko, Demokratično ligo Kosova (LDK).

Na volilnem shodu je podpornikom povedala: “Glasujete za odločitev, ali bo Kosovo država svojih državljanov ali ena sama država človeku”.

Zakaj se je zavezništvo Kurti–Osman prekinilo?

Kurti in Osmani sta politika z nasprotujočimi si ideološkimi usmeritvami, ki so se pridružile sedanji politični sinergiji, ki jo državljani dojemajo kot upanje na spremembe, zlasti proti korupciji”, politični analitik in novinarski profesor Arben Fetosti je povedal DW.

Fetoši je nadaljeval, da kljub razlikam v zunanji politiki in vprašanju usklajevanja z mednarodnimi partnerji v štiriletnem mandatu vlade Kurti niso imeli večjih spopadov.

Zato njihovo rivalstvo v sedanji dirki izvira predvsem iz pomanjkanja podpore Osmanovemu drugemu mandatu, vendar ne izključuje osebne dimenzije in ideološke usmeritve vsakega”, je dejal.

Politični zastoj

Analitiki pravijo, da za državo, ki še vedno poskuša utrditi demokratične institucije, se približa EU in napreduje dialog s sosednjo Srbijo, navidez neskončen krog volitev na Kosovu poudarja še en velik problem, nesposobnost političnega razreda za vzpostavitev institucionalnega kompromisa.

Kurtovo Vettevendosje je od leta 2021 dobilo več volitev, pri čemer je na koncu 28. decembra prejelo 51 % glasov, kar je približno 30 odstotnih točk pred najtesnejšo rivalsko demokratsko stranko Kosova (PDK). To je Kurtu dalo precejšnjo prednost pred njegovimi političnimi tekmeci.

Politolog Artan Mujaziri pravi, da je velika volilna vrzel med Kurtijem Vetevendosjem in opozicijskimi strankami ustvarila novo politično neravnovesje, v katerem nobena stran ne more pohiteti z rešitvijo.

Opozarja, da če rezultati teh volitev ne bodo prinesli velikih sprememb, se lahko sedanji zastoj nadaljuje.

Vpliv na zunanje odnose

Posledice sedanjih razmer niso omejene na notranjo politiko.

Odnosi med Kurtijevo vlado in zahodnimi partnerji so bili v zadnjih letih težki, zlasti zaradi napetosti na severu Kosova, kjer je več kot 90 % prebivalstva kosovskih Srbov, in dejstva, da je Kurtijeva vlada tam sprejela enostranske ukrepe kljub kritikam iz Washingtona in Bruslja.

Ti ukrepi vključujejo zaprtje vzporednih struktur Srbov, ki delujejo na območjih, ki jih upravlja Kosovo, kot so srbske poštne službe, uradi, ki izdajajo različne srbske dokumente državljanom in občinski objekti Kosova.

Zato se Kosovo sooča s kazenskimi ukrepi EU in očitno ohlaja odnose z nekaterimi zavezniki.

Kosovo, Srbija, EU

Kosovo je edina balkanska država, ki še vedno nima statusa kandidatke za članstvo v EU.

Uradniki EU so večkrat izjavili, da je evropsko povezovanje Kosova odvisno od uspeha dialoga s Srbijo glede izboljšanja dvostranskih odnosov in življenja državljanov v obeh državah.

Artan Mujarii to potrjuje in dodaja: “Naivno neupoštevanje tega stališča samo poglobi sedanjo stagnacijo, zaradi česar je na stotine milijonov finančnih injekcij [podpora EU] ter številne možnosti za politično in gospodarsko okrevanje”.

Prišlo je tudi do nesoglasja glede upravljanja dialoga s Srbijo.

Vendar pa Arben Fetosi pravi, da zastoja v dialogu s Srbijo, ki ga posreduje EU, ni mogoče razumeti brez upoštevanja pristopa Srbije k procesu.

Zaradi agresivnega pristopa Srbije in njenih ekspanzivnih ciljev imajo ovire v dialogu v Bruslju še eno razsežnost. Namen hibridnega posredovanja na Kosovu, zlasti na volitvah, je nadzorovati zastopanost srbske skupnosti, da bi jo še naprej uporabljali kot instrument proti Kosovu, ” je dodal, da nevtralnost EU v procesu normalizacije med obema sosedama ni bila uspešna.

stopnjevanje politične retorike

Druga značilnost sedme volilne kampanje je zaostrovanje političnega jezika, ne samo na volilnih srečanjih, ampak tudi v socialnih omrežjih.

Alban Zeneli, profesor novinarstva na Univerzi Pristina, je DW povedal, da se ta premik k ostrejšemu jeziku uporablja kot volilno orodje.

“Politiki uporabljajo ta jezik, ki je izjemno polariziran in vključuje žalitve, označevanje in poenostavitev, kot volilno taktiko za delitev in dominacijo. Na ta način polarizirajo in delijo družbo, da bi dobili več podpore”, je povedal DW.

“Ta jezik ima resne posledice za družbo in ga celo deli na vprašanja, ki niso zelo politična, kot so gospodarska, varnostna in izobraževalna politika”, je dejal.

Zeneli je še povedal, da se je po skoraj dveh letih nacionalnih in lokalnih volilnih kampanj retorika stopnjevala, kar je povzročilo “fizični vpliv, grožnje in nasilje na spletu proti političnim nasprotnikom”.

Kaj Kosovo potrebuje od teh volitev

Analitiki, ki so govorili z DW, so se strinjali, da kljub obljubam strank glede gospodarskega razvoja, povečanja plač ali strateških naložb ostaja ključno vprašanje v tej volilni kampanji, ali so kosovski politiki pripravljeni zgraditi kompromisno kulturo, ki jim trenutno primanjkuje.

Še pomembnejše pa je vprašanje, ali bodo nedeljske volitve končno Kosovu dale politično elito, ki bo sposobna upravljati, sodelovati in obrniti državo nazaj na pot reform, dialoga in evropskega povezovanja.