Vrhovne odločitve o ureditvi sistemaizacije delovnih mest na Ministrstvu za zdravje

Obtožnica je domnevno zahtevala od vrhovnega sodišča, naj razglasi nezakonito in odpravi določbe členov 4146 te uredbe, ki trdijo, da so bile izdane brez pravne podlage in v nasprotju z Zakonom o zdravju moških, in ustavo USKKKKU. V skladu z obtožnico je bila s temi določbami urejena organizacija in delovanje Posebnega inštituta v Zoomu (ISSH), čeprav ta ustanova ni subjekt, znan po ustrezni zakonodaji.

Po javnem sodnem pregledu, analizi terjatev strank ter oceni ustreznih ustavnih, pravnih in pravnih določb je vrhovno sodišče ugotovilo, da pregon ne temelji. Sodišče je ocenilo, da je uredbo izdal pristojni organ na podlagi ustavnih in pravnih pooblastil, ki izhajajo iz ustave Republike Kosovo, zakona o vladi, zakona o organizaciji in delovanju državne uprave in neodvisnih agencij ter ustrezne zakonodaje na področju zdravja in duševnega zdravja”, kot je navedeno v poročilu.

Vrhovno sodišče poudarja, da sporne določbe ne ustvarjajo novega pravnega predmeta zunaj obstoječega zdravstvenega sistema, ampak predstavljajo organizacijsko in funkcionalno ureditev obstoječe strukture znotraj sistema javnega zdravja.

Sodišče je tudi ocenilo, da člen 18 zakona o duševnem zdravju zagotavlja zadostne pravne razloge za zagotavljanje podzakonskega prava in delovanja stanovanjskih ustanov socialne oskrbe in storitev duševnega zdravja, ki se v njih ponujajo.

Po mnenju Sodišča sporni podzakonski zakon ni presegel zakonskih pooblastil in je kršil načelo legitimnosti, saj je bil izdan pod pristojnostmi Ministrstva za zdravje in vlade za organizacijo sistema javnega zdravja.

Sodišče je poudarilo tudi, da se, čeprav je bila uredba Posebnega inštituta v Progressu morda narejena z ločenim podzakonskim aktom, to vprašanje nanaša niti na zakonitost spornih določb.

Tako je vrhovno sodišče ugotovilo, da ni pravne podlage za odpravo devetih 4146 odredbe (ZKM) 15/2024 in zavrnil zahtevo tožilstva kot neutemeljeno.