Kaj je skupni evropski trg in ali se lahko Kosovo pridruži?

Po mnenju strokovnjakov, s katerimi je govoril Radio Free Europe, je ta pobuda resnejša, saj je vodja ene glavnih držav EU, nemški kancler Friedrich Merz, pripravljen, da jo pospeši.

V nejavnem dokumentu, ki so ga države članice poslale Avstriji, Češki, Italiji, Slovaški in Sloveniji, so predlagale, da države Zahodnega Balkana postopoma vstopijo na skupni trg, pri čemer so prepričane, da bo to ohranilo zagon v procesu širitve EU, in te države spodbudile k pospešitvi izvajanja reform.

Skupni evropski trg je prostor, sestavljen predvsem iz 27 držav članic EU, ki omogočajo prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi brez mejnih predpisov ali carin.

Zakaj se predlog prilagaja Kosovu

Ali bo ta predlog užival podporo celotnega bloka, ni znano, vendar se zdi, da ima podporo pomembnega voditelja, kot je na primer nemški Merz.

Toby Vogel, analitik na Svetu za politično demokratizacijo v Bruslju, sporoča Radiu Svobodna Evropa, da ima, čeprav so bili takšni predlogi v preteklosti, ta trenutno dve novi stvari, ki sta pomembni: napredek Ukrajine pri reformah in Merzijeva podpora.

Če torej pogledate države Zahodnega Balkana, večina teh držav ostaja v smislu reform upravljanja, pravne države in tako naprej. Ukrajina je dosegla velik napredek, poudarja Vogel.

Merz ji je dal “politično ravnovesje tej pobudi”, pravi Vogel, in “če bi Merz res napredoval, potem bi prvič po dolgih letih imeli močnega podpornika, prvaka širitve v EU”.

V pismu voditeljem EU, 21. maja, je Merz predlagal, da imajo države Zahodnega Balkana privilegiran dostop do skupnega trga in tesnejše vezi z institucijami EU v postopku odločanja.

Predlagal jim je status opazovalke v EU, Ukrajina pa status pridruženega člana, ki bi po krivici glasoval, da bi pospešila svoj celoten proces članstva.

Glavni pogajalec Kosova z EU, Jeton Zulfaj, ni želel komentirati predlogov, ko se je obrnil na Radio Free Europe.

Ocenjuje se, da sta od šestih držav Zahodnega Balkana Albanija in Črna gora znatno napredovali na poti k članstvu v EU in sta v dejavnih pogovorih. Srbija, Severna Makedonija ter Bosna in Hercegovina imajo status kandidatke.

Kosovo ostane edina država iz regije brez statusa kandidatke, približno štiri leta po tem, ko se je prijavilo.

Vogel za zdaj meni, da bi bilo za Kosovo neke vrste postopno povezovanje bolj obetavno kot začetek procesa za polnopravno članstvo, “, kar se trenutno zdi resnično nemogoče, saj Evropska komisija nima apetita, da bi ga podprla”.

Skupni trg je po njegovem mnenju zanimiv za Kosovo, vendar za napredek, “EU mora postati resna”.

Vogel poudarja, da postopno vključevanje ne bi nujno zahtevalo priznanja Kosova s strani vseh držav članic.

Komisija bi morala državam članicam pojasniti jasno in pravno moč, zakaj bi lahko Kosovo, čeprav ni priznano [Španija, Grčija, Ciper, Slovaška in Romunija], sodelovalo pri vidikih notranjega trga EU”.

Vogel poudarja, da ima Kosovo “prijatelje v EU, vendar ni prijateljev, ki bi bili pripravljeni porabiti politični kapital za napredovanje svoje ponudbe za članstvo”.

Kako bi koristilo Kosovu?

Poleg zagotavljanja dostopa do velikega evropskega trga bi bilo gospodarstvo Kosova v predlogu za Radio Free Europe deležno tudi pomoči pri postopkih in komunikaciji z različnimi organi v bloku, pravi strokovnjak za trgovino na Kosovu Sytrime Dervisolli.

Poudarja, da dokler bo kosovsko gospodarstvo sprva občutilo negativen vpliv, saj gre za majhno proizvodno industrijo, dolgoročno “, menim, da bo to nekaj pozitivnega za gospodarstvo Kosova in predvsem za naše potrošnike”.

Nekateri sektorji bi po mnenju Dervisola imeli neposredne koristi, kot so pohištveni sektor, montažna gradnja, pijače, storitve ali informacijska tehnologija.

Malo gospodarstvo Kosova je usmerjeno predvsem s porabo, uvozom in nakazili diaspore.

Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada se je gospodarska dejavnost na Kosovu upočasnila, medtem ko se je inflacija v preteklem letu povečala. Skupna inflacija je januarja 2026 dosegla 5,75 odstotka, predvsem zaradi naraščajočih cen hrane.

Realna rast Brutove domače proizvodnje se je v letu 2025 upočasnila na 3,6 odstotka, z 4,6 odstotka v letu 2024.