REL: Kosovo ima zaveznike za NATO, toda ali ima samega?

Nov trenutek za njen pristop je utrjevanje v centrih odločanja v Washingtonu, vendar se zdi, da njegovo izkoriščanje zahteva močnejši politični zagon celo od Prištine.

Za albanskega nekdanjega obrambnega ministra Fatmirja Mediuja, ki je tesno sodeloval v pogovorih o napredku Kosova v smeri Nata, je podpora iz Washingtona pomembna priložnost. Toda po njegovem mnenju izgubi težo, če Kosovo ne zagotovi notranje institucionalne stabilnosti. Članstvo v NATO zahteva predvsem politično soglasje in usklajen pristop Kosova samega.

“Brez Kosova z institucijami brez Kosova s stabilno politiko in vlado bo težko odpraviti pot članstvu Nata”, pravi Mediu za program Expose Radio Free Europe.

Konec aprila je bil na kongresu ZDA narejen konkreten korak: predstavnik Keith Self je skupaj s kolegi, Ritchiejem Torresom in Mikeom Lawlerjem, predlagal resolucijo, katere cilj je bil potisniti kosovsko pot proti Natu.

Resolucija dveh strani med drugim poudarja, da so demokratično upravljanje Kosova <x0, civilni nadzor nad varnostnimi silami in večetnični soobstoj prepričljiv argument za članstvo v Natu”.

Poleg tega naj bi sodelovanje Kosova v zavezništvu Nata služilo kot protiutež, potrebna za odvračanje od sovražnih prizadevanj in preprečevanje še ene svetovne katastrofe na Balkanu”.

In to ni edina pobuda. Druga resolucija v kongresu, ki so jo konec aprila sprožili Torres, Self in kongresnica George Latifer, poudarja vojaško prisotnost Združenih držav Amerike na Kosovu, pri čemer jo imenujejo kot ključno za stabilnost v regiji.

Na srečanju tega tedna odbora za zunanje zadeve v predstavniškem domu je Self ponovno poudaril, da je Kosovo dokazalo jasno predanost regionalni stabilnosti in strateškemu povezovanju z Natom, zato mora biti tudi del tega.

Kosovo je seveda eden od najbližjih in najzvestejših evropskih partnerjev v Združenih državah. V kratkem času se je ta nova država izkazala za jasno zavezanost demokratičnemu upravljanju, civilnemu nadzoru nad večetničnimi varnostnimi silami in soobstoju, kar krepi argument za članstvo Nata in stabilnost na Balkanu”, je Self dejal na zasedanju 13. maja.

Tudi kabinet kongresnice Torres je izrazil podporo članstvu Kosova v Natu, pa tudi za nadaljevanje prisotnosti ZDA v mirovni misiji KFOR.

“Kongres upa na članstvo Kosova v Natu, podporo dveh strani za ohranitev ravni sil v Kforju in proces dialoga, ki Srbije ne nagradi s koncesijami in trmoglavostjo”, je povedal predstavnik Svobodne Evrope, Benny Stanisawski.

Kosovska vlada ni odgovorila na svobodna vprašanja Radia Evropa o tem, kako razlaga najnovejše resolucije na ameriškem kongresu, morebitne komunikacije z ZDA ali Natom ter oceno trenutnega položaja Kosova v evroatlantskem procesu povezovanja.

Urad Nata v Bruslju je dejal samo, da je za vsak nadaljnji korak za utrditev odnosov med zavezništvom in institucijami na Kosovu potrebno soglasje vseh zaveznikov.

Spodbujamo institucije na Kosovu, da utrdijo dobro upravljanje v korist vseh ljudi, ki živijo na Kosovu. Nato ostaja v celoti zavezan stabilnosti na Zahodnem Balkanu, tudi prek misije KFOR”, je dejal predstavnik zavezništva za Radio Free Europe.

“odprte možnosti” NATO temelji na členu 10 Washingtonske pogodbe, ki določa, da je članstvo odprto za vse evropske “, ki lahko pospešijo načela te pogodbe in prispevajo k varnosti severnoatlantskega območja”.

Kosovo je že dolgo razglašalo svoj cilj za članstvo v zavezništvu in je sprejelo ukrepe za izgradnjo varnostnih zmogljivosti v skladu s svojimi standardi, vendar proces ostaja politično blokiran, saj štiri države članice Nata še ne priznavajo neodvisnosti Kosova, vsaka nova širitev pa zahteva soglasje 32 zaveznikov.

Radio Free Europe je stopil v stik z zunanjimi ministrstvi teh štirih držav Španije, Grčije, Slovaške in Romunije, da bi se vprašali, ali razmišljajo o pregledu svojega stališča o priznavanju neodvisnosti Kosova.

Od njih je bilo razglašeno samo zunanje ministrstvo Slovaške, pri čemer je poudarilo, da njegovo stališče še vedno temelji na deklaraciji Parlamenta iz leta 2007, ki povezuje resolucijo o statusu Kosova s spoštovanjem zahtev Srbije in norm mednarodnega prava ter na rezultatu dialoga med Prištino in Beogradom, ki ga je olajšala Evropska unija.

Opazovalci pravijo, da kljub togim odnosom držav, ki ne priznavajo, resolucije na kongresu Združenih držav, čeprav nezavezujoče, preprečujejo, da bi Kosovo potonilo v pozabo”.

Po Mediujevih besedah se ta zaveza nanaša tudi na interes ZDA za ohranjanje ravnovesja na Balkanu in preprečevanje povečanih ruskih, kitajskih in srbskih vplivov v regiji.

Prepričan sem, da so Združene države Amerike, ne glede na retoriko, NATO izredno pomemben element, ne le za stabilnost Balkana, ampak tudi za širši geopolitični odnos in vpliv. In v tem kontekstu je vsekakor zanimanje za Kosovo”, pravi Mediu.

Nekdanji višji uradnik Nata, Jamie Shea, ocenjuje, da je treba aktivizem v ameriškem kongresu razumeti bolj kot vzpostavitev dolgoročnega programa kot takojšnjega vpliva. Pravi, da ohranja Kosovo v politični pozornosti Washingtona in ustvarja prostor za prihodnje možnosti, ko bodo razmere v odnosih Kosovo-Srbija in v sebi Nato ugodnejše.

Vendar, odkrito povedano, dokler na Kosovu ne bo politične stabilnosti, saj trije sklopi volitev v 18 mesecih niso dober znak, zato dokler po junijskih volitvah ne bo več stabilnosti, ni pričakovati jasne poti naprej v procesu evroatlantskega povezovanja”, pravi Shea za Exposeen.

Kosovo bo v manj kot enem mesecu imelo tretje parlamentarne volitve v roku enega leta in pol, saj prejšnja dva cikla nista ustvarila stabilnih institucij zaradi pomanjkanja soglasja med političnimi strankami.

In, Mediu trdi, da članstvo v Natu ni odvisno le od ameriške podpore, ampak tudi od političnega usklajevanja in notranje zavezanosti Kosova v sodelovanju z zavezniki.

V zvezi s tem poudarja potrebo po povečanju diplomatskih in lobističnih dejavnosti, zlasti v Washingtonu, ter po reformah, strukturiranih v skladu z Natovimi standardi, pri čemer se spominja, da je podobno potovanje potekalo pred članstvom Albanije v Natu leta 2009.

Mislim, da je to eden najboljših dogodkov za Kosovo. Iz nekega razloga, ker, če se spomnimo naše zgodovine, se je tako začelo z izjavami, resolucijami na ameriškem kongresu. Če torej pridemo do odobritve resolucije v kongresu, se spremeni v stvar, ki celo določa politike ameriškega zunanjega ministrstva ali ameriške uprave”, pravi Mediu.

Dodaja, da imajo Združene države ključno vlogo pri odločanju Nata in da bi se nekatere države članice težko uprle ameriškemu pritisku, če Washington vztraja pri članstvu na Kosovu.

Med zasedanjem odbora za zunanje zadeve 13. maja je kongresnica Self zahtevala zastoj v višini 1,8 milijarde dolarjev vojaške pomoči Grčiji, dokler Atene ne priznajo neodvisnosti Kosova in predložijo spremembo prepovedi te letne pomoči, vendar jih je več demokratičnih predstavnikov zavrnilo.

Shea se strinja, da je pod pritiskom držav, ki ne priznavajo priznanja, pomembno, vendar dodaja, da se Kosovo ne more zanašati samo na ZDA in poudariti potrebo po bolj uravnoteženem pristopu k Evropi.

Kosovo bi si moralo bolj prizadevati za uravnotežen lob in lobirati tako močno v Berlinu, Parizu, Londonu ali Varšavi kot v Washingtonu. Samo v Združenih državah Amerike je v preteklosti morda delovala, v letih BAR90, vendar danes ni več učinkovita strategija”, Shea ocenjuje.

V podobni vrstici Daniel Cerer z Univerze Johns Hopkins v Washingtonu opaža resnične omejitve vpliva ameriškega kongresa v procesu.

Resolati predlagajo znatno politično podporo članstvu Kosova v Natu, vendar ne silijo uprave. Predsednik jih lahko ignorira. Njegova oblast v zunanji politiki je skoraj neomejena, pravi Cerer za Exposene.

V času, ko se na novo piše svetovni red in se stanje varnosti omahuje, Združene države jasno kažejo na reorganizacijo njihove vojaške prisotnosti v Evropi na umik tisočih vojakov iz Nemčije.

V tej novi resničnosti je prav tisto, kar Mediu poudarja: ameriška prisotnost v KFOR ni samo vojaška, močno politično sporočilo za sodelovanje ZDA v regiji. In Kosovo, če želi izkoristiti to geopolitično okno, mora priti iz logike vsakodnevne politike in se preseliti v dolgoročno strateško ukrepanje. / REL