Razprave o širitvi, Varuh: EU bi lahko zavrnila veto novih članov

EU lahko prihodnje države članice za nekaj let zavrne veto, da bi širitev postala bolj politično sprejemljiva, medtem ko si blok prizadeva sprejeti nove države pred koncem desetletja.
V skladu z načrti Evropske komisije prihodnje države članice, kot so Moldavija in države Zahodnega Balkana, po članstvu v EU ne bodo imele avtomatične pravice do veta na zunanjepolitične odločitve ali druga soglasno dogovorjena vprašanja, kot je obdavčitev, piše Varuh.
Zamisel je še posebej pomembna za Črno goro, vodilno med devetimi uradnimi državami kandidatkami za članstvo v EU. Nekdanja jugoslovanska republika s 64.000 prebivalci tekmuje, da do leta 2028 postane 28. država članica EU. Ta mesec se je tehnična skupina, zadolžena za pripravo pristopne pogodbe Črne gore, prvič sestala - znak, da 14-letna pogajanja vstopajo v zadnje faze.
Ideja je nastala po težkih izkušnjah z Madžarsko, katere nekdanja proruska vlada pod vodstvom Victorja Orbána je vetala na več pomembnih odločitev EU, zlasti na posojilo Ukrajini v višini 90 milijard evrov.
V pristopni pogodbi Črne gore bi lahko zapisali omejeno časovno prepoved veta, ki bi služil kot zgled za druge, ki čakajo na predvečer.
V posebnem razvoju je nemški kancler Friedrich Merz prejšnji teden prosil voditelje EU za inovativno resolucijo <x0->, da bi pospešili pristop EU za države Zahodnega Balkana. V pismu o širitvi EU kot “geopolitične demokracije” je Merz pozval tudi k “pridruženemu članstvu za Ukrajino” kot ključnega pomena “korak na poti Ukrajine k polnopravnemu članstvu”. /Periskop/












