Po Putinu, Vucinqi na Kitajskem za krepitev “jeklene prijateljstvo”

Petdnevni obisk srbskega predsednika Aleksandra Vuciqa je po desetletju krepitve poročil s Kitajsko.

Samo s Kitajsko Srbija gradi <x0) jeklo sovražno”, kot uradniki obeh držav imenujejo sodelovanje med njimi.

Kot država kandidatka za članstvo v Evropski uniji je v zadnjih letih Srbijo vedno bolj vodila Kitajska.

Vucinqi bo na povabilo kitajskega voditelja Xi Jinpinga ostal na Kitajskem na petdnevnem obisku od 24. maja do 28. maja.

Nekdanji višji uradnik ameriškega zunanjega ministrstva Thomas Countymann je za Radio pohvalil Svobodno Evropo, da je za Vuccina ta obisk pomembnejši od simboličnega pomena.

Nadaljnja podpora Pekinga mu je pomembna, tako gospodarsko kot politično, medtem ko to Kitajsko stane le malo do”, je dejal Countrymann.

Sodelovanje se je razširilo z gospodarskega in infrastrukturnega na celo vojaška območja, zato je Srbija kot edina evropska država v zadnjih letih dobavljala orožje iz Kitajske.

Lani so pripadniki posebnih enot kitajske in srbske vojske imeli prvo skupno vojaško vajo na Kitajskem.

Srbija je tudi del mednarodne iniciative “Bresey in” Cesta, ki jo je Kitajska začela izvajati leta 2013 z namenom razvoja novih trgovskih poti in trgov za kitajski izvoz.

Cilj zunanje politike Srbije je članstvo v EU, hkrati pa njena zunanja politika temelji na ravnovesju med Zahodom in Vzhodom.

Podeželski človek je ocenil, da je bil Vuciqi razmeroma uspešen pri iskanju ravnovesja med Washingtonom, Brusljem, Moskvo in Pekingom, vsaj tako, da teh strani ni naredil preveč.

Vendar se je to zgodilo po ceni oslabitve prizadevanj Srbije za članstvo v Evropski uniji, zlasti zaradi tesnih in nepreglednih odnosov z Rusijo”.

Srbija izvaja raziskavo o evropskih integracijah, med drugim zaradi neskladnosti zunanje politike EU.

Z zgodbo o vzdrževanju dobrih poročil z Rusijo Beograd še naprej zavrača pridružitev sankcijam EU za Moskvo zaradi njene invazije na Ukrajino.

Kaj prinaša potovanje v Peking?

Stefan Vladsavlev, programski direktor nevladne fundacije EPE za kooperativno družbo, je Radio Free Europe povedal, da je Vucinqi potoval proti Pekingu predvsem v večstranskih formatih.

“To bo priložnost, da se na visoki ravni ne uskladi le prihodnja in medsebojna politika, temveč da se uresničijo nekatere oblike sodelovanja”, je pohvalil.

Na predvečer obiska je Vuciqi dejal, da so se stranke dogovorile za naložbe v vrednosti 1 milijarde EUR.

21. maja je srbski javni izdajatelj televizijskega programa RTS povedal, da bo podpisanih vsaj 33 sporazumov, pa tudi sporazumov in pogodb, ki “ne bodo manjši od 30”.

Dodal je tudi, da bo z Xino podpisal dve veliki skupni izjavi, vendar se na teh dokumentih ni dodelal.

Vuciqi je tudi opozoril, da se bo razpravljalo o proizvodnji humanoidnih čipov in robotov v Srbiji.

Vladsavljev je poudaril, da bo pomembnost obiska odvisna od sporazumov, ki jih je treba podpisati.

Ugotoviti moramo, ali bodo povezani s konkretnimi projekti, ali bodo na ravni sodelovanja ali konkretnih pogodb, ki so zadolžene za izvajanje projektov”, je dejal.

Na vprašanje, kaj bi lahko pričakovali od obiska srbskega predsednika na Kitajskem, se je odzval nekdanji uradnik ameriškega zunanjega ministrstva Thomas Countyman: “zelo malo”.

Po besedah predstavnika kitajskega zunanjega ministrstva Guo Jiakuja bo Vuciqi imel ločena srečanja s predsednikom Xijem Jinpingom in predsednikom vlade Lijem Qiangom.

Novinarjem 20. maja je povedal, da je Srbija prva evropska država, ki je skupaj s Kitajsko zgradila <x0 skupnost skupne prihodnosti v novem obdobju” in da je pomembna partnerica Kitajske v jugovzhodni Evropi.

Predstavnik kitajske stranke MRJ je dejal, da Kitajska vidi obisk predsednika Vuciqa kot priložnost, da vzpostavi prijateljstvo z jeklom “za okrepitev sodelovanja, ki je koristno za obe strani, za obogatitev kulturnih izmenjav in večstransko usklajevanje.

Kitajska in Srbija sta avgusta 2009 vzpostavili strateško partnerstvo.

Med prvim obiskom kitajskega predsednika junija 2016 v Beogradu je bila podpisana Skupna izjava o vzpostavitvi celovitega strateškega partnerstva.

Med Xi Yingutovim drugim obiskom v Beogradu maja 2024 je bila podpisana Skupna deklaracija za izgradnjo srbske <x0->skupnosti s skupno prihodnostjo v novem času”.

Simbol Trump-Putin-Vucciq?

To ni Vucikijev prvi obisk Pekinga, ampak ga opisuje kot kronanje svoje politične kariere.

To je tudi zato, ker, kot je dejal, potuje v Xi po predsedniku ZDA Donaldu Trumpu in ruskem predsedniku Vladimirju Putinu.

Vuciq bo prišel na Kitajsko teden dni po Trumpovem obisku in samo nekaj dni po Putinovem obisku.

Stefan Vladsavlev pa je ocenil, da gre zgolj za naključje in poudaril, da se bodo teme pogovorov z Vucinqijem razlikovale od tistih, ki so jih Kitajci razvili s Trumpom in Putinom.

“Trump je imel idejo, da bi ublažil napetosti v dvostranskih odnosih, medtem ko je s Putinom šlo za poglobitev dvostranskega sodelovanja in poudarek je bil na energiji”.

Po njegovem mnenju bodo v primeru Srbije sklenjeni dvostranski sporazumi o sodelovanju med državama.

Posledično bo vpliv, ki ga bodo imeli na geopolitično razsežnost, ostal omejen”, kot je ocenil Vladsavlev.

Srbija in Kitajska sta leta 2023 podpisali sporazum o prosti trgovini, ki so ga srbski uradniki opisali kot dogodek z zgodovinskim “ ” zgodovinskim pomenom za Srbijo.

Od gradbenih cest in železnic do nakupa orožja

V Srbiji potekajo milijarde kitajskih naložb, medtem ko se v kitajskih posojilih gradijo infrastrukturni projekti.

Razvoj je gradnja hitre železnice Beograd (Budapest), ki je del kitajskega strateškega projekta “Bressey in” Ulica.

Ta projekt preiskuje tožilec za organizirani kriminal v Srbiji pod sumom korupcije.

Preiskava se je začela po propadu betonskega zatočišča na železniški postaji Novi Sad 1. novembra 2017, ki je pustilo mrtvih 16 ljudi, dogodke, ki so sprožili množične proteste v Srbiji.

Ni znano, ali se preiskuje odgovornost kitajskih vlagateljev, medtem ko sumijo na dva nekdanja vladna ministra Srbije.

Vsi infrastrukturni projekti Srbije s Kitajsko so bili sklenjeni brez razpisov, z neposrednimi sporazumi med vladami.

Iz Bruslja je bila večkrat opozorjena na pomanjkanje preglednosti v teh sporazumih.

Hkrati se povečuje dolg Srbije do Kitajske.

Velik del zaslug je namenjen infrastrukturnim projektom, cestam, mostovom in železnicam, predvsem iz kitajske banke E XIM (Banca za izvoz-Import of China).

Ta banka je po podatkih Uprave za javni dolg srbskega ministrstva za finance ena največjih upnikov Srbije.

Oblasti v Beogradu so od Kitajske dobile posojila, namesto da bi jih financirale institucije EU, katerim je Srbija namenila članstvo, so zaradi enostavnejših postopkov tudi utemeljile dejstvo, da so kitajska posojila najhitrejša “ ”.

Financiranje iz sredstev EU bi zahtevalo spoštovanje evropskih postopkov, ki vključujejo preglednost in ponudbe.

Po podatkih Republike Srbije je trgovska izmenjava s Kitajsko leta 2025 dosegla 8,29 milijarde evrov.

Od tega je izvoz iz Srbije znašal 1,87 milijarde evrov, uvoz pa 6,42 milijarde evrov.

Kitajska podjetja so prevzela nekdanje nacionalne državljane, ki so izgubili denar in zaposlujejo na tisoče ljudi.

Kitajski rudarski velikan Zijin Rudarski vrhi Seznam največjih izvoznikov Srbije, medtem ko je kitajska skupina HBIS leta 2016 prevzela skoraj zaprto tovarno jekla.

Medtem ko lokalni okoljski aktivisti opozarjajo na onesnaževanje pomembnih virov -- zraka, vode in zemlje -- so kitajska podjetja te obtožbe zavrnila.

HBIS je bil leta 2024 kaznovan zaradi onesnaževanja zraka.

Med zadnjimi večjimi kitajskimi naložbami je tovarna pnevmatik Linglong, ki so jo spremljale tudi obtožbe o onesnaževanju in prisilnem delu.

Zaradi domneve o uporabi prisilnega dela je ameriška carinska in mejna zaščita (CBP) izdala nalog za prepoved uvoza pnevmatik, proizvedenih v Lingolgu v Srbiji decembra 2025.

Beograjske oči iz Pekinga

Srbija z občudovanjem gleda na kitajski razvojni model”, je Vuciq 20. maja po srečanju s kitajskim veleposlanikom Li Mingom napisal v Instagramu.

“Za Srbijo je še posebej pomembno, da vzpostavi močna partnerstva s prijateljskimi državami, ki spoštujejo našo neodvisnost in pravico do naše poti”, je dejal.

Beograd in Peking se strinjata glede ključnih političnih vprašanj za obe državi.

Vladsavlev iz fundacije EPE se spominja, da obe strani pogosto v izjavah poudarjata potrebo po spoštovanju ozemeljske celovitosti in suverenosti.

Srbija to počne zaradi Kosova, ki ga Kitajska ne priznava kot neodvisno državo, za Kitajsko pa je to vprašanje Tajvan”.

Oblasti v Beogradu podpirajo kitajsko stališče, da je Tajvan ozemlje Kitajske, medtem ko se Tajvan šteje za suvereno državo.

Vuciq je med obiskom Kitajske oktobra 2023 dejal, da je ponosen, da se Srbija ni pridružila nobeni izjavi proti tej državi.

Odnosi s Kitajsko so se okrepili od prihoda srbske napredne stranke na oblast (SNS) v Srbiji pred 12 leti.

V prizadevanju, da bi se približal Kitajski, je Vuciq govoril tudi kitajsko, ko je decembra 2019 preko video sporočila v kitajščini napovedal, da bo aprila naslednjega leta obiskal državo.

Predsednik Srbije je bil zadnjič na Kitajskem septembra 2025, ko je sodeloval na paradi Dan zmage. / REL