Napredek Albanije in Črne gore v smeri EU “pomeni tveganje za nove divizije” v regiji

Vendar pa so udeleženci panela ocenili, da bi članstvo v teh dveh državah v EU lahko privedlo tudi do poglabljanja delitev na območju Zahodnega Balkana.

Prav tako je bilo rečeno, da bi širitev EU v tej regiji pozitivno vplivala ne le na države kandidatke, ampak tudi na varnost in gospodarstvo držav EU.

Odbor za razpravo z naslovom “Od politike do ljudi: varnost in možnosti prek regionalnega sodelovanja in širitve EU” je potekal v okviru foruma G o varnosti LOBSEC, ki poteka v Pragi od 20. maja do 23. maja 2026.

Ljudje z Zahodnega Balkana še vedno vidijo svojo prihodnost v EU

Pavle Janković iz Sveta za regionalno sodelovanje je poudaril, da raziskave, ki jih ta organizacija izvaja v državah Zahodnega Balkana, kažejo, da državljani te regije menijo, da je regionalno sodelovanje pomembno, pa tudi članstvo v Evropski uniji.

Raziskave barometra za Balkan iz leta 2025, ki jih je izvedel ta svet, kažejo, da se je podpora državljanov za članstvo v EU v državah Zahodnega Balkana v letu 2025 povečala.

Glede na raziskave 64 odstotkov državljanov t. i. “zunaj Zahodnega Balkana” (Črna gora, Srbija, Bosna in Hercegovina, Albanija, Kosovo in Severna Makedonija) meni, da bi bilo njihovo članstvo v EU pozitivno, kar je 10 odstotkov več kot leta 2024.

Najvišja podpora članstvu v EU je med državljani Albanije (86 odstotkov) in Kosova (78 odstotkov). Po drugi strani pa je najnižja podpora v regiji v Srbiji, z 42 odstotki.

Raziskave tudi kažejo, da večina državljanov regionalnega sodelovanja na Zahodnem Balkanu vidi kot pomembno gonilo napredka” na področjih, kot so politika, gospodarstvo, varnost in splošna blaginja.

To nam pove, da ljudje kljub frustracijam, počasnim reformam in političnim napetostim še vedno vidijo svojo prihodnost v Evropski uniji. Vendar pričakujejo več kot izjave, pričakujejo delovna mesta, mobilnost, varnost, predvidljivost, manj korupcije in več možnosti”, je dejal Janković.

Navedel je primere praktičnega sodelovanja v regiji, ki je pomembno navadnim državljanom, kot je odprava tarife gostovanja na Zahodnem Balkanu ali priložnost za potovanje z osebnimi izkaznicami znotraj regije.

Tveganje, da nekateri “uspešni postanejo problem za druge”

Janković je opozoril, da se mora regionalno sodelovanje nadaljevati tudi po tem, ko se nekatere od teh držav pridružijo Evropski uniji.

“Prihodnost članstva enega ali dveh gospodarstev Zahodnega Balkana v EU ne bi smela ustvariti novih delitev v regiji. Če Črna gora najprej napreduje, medtem ko Albanija sledi, regionalno sodelovanje ne bi smelo biti oslabljeno, ampak bi moralo postati pomembnejše in prožnejše”, je dejal.

Christian Schmidt, visoki predstavnik na begu v Bosni in Hercegovini, se je strinjal z Jankulovqi.

Po mojem mnenju sta Črna gora in Albanija primer uspeha v prihodnjih letih, vendar moramo biti zelo previdni, da uspeh nekaterih ne bo postal problem za druge”, je poudaril.

Huseyin Bagci, profesor na Technical University Bližnjega vzhoda, je dodal, da je pomembno tudi, da imajo balkanske države ob vstopu v EU enak položaj in ne čutijo dodatnega para, ki ga EU milostno sprejme”.

Kateri so trije možni scenariji?

Ana Krstinovska iz Helenske fundacije za zunanjo in evropsko politično, je dejala, da obstajajo trije možni scenariji za naslednje desetletje.

Najbolj optimističen scenarij je scenarij, v katerem vse države Zahodnega Balkana postanejo polnopravne članice EU.

Drugi scenarij, srednji “ ”, bi bil tisti, v katerem bosta v naslednjem desetletju postali članici le Črna gora in Albanija. Krstinovska je dejal, da se strinja z drugimi udeleženci v panelu, da bi to lahko ustvarilo novo linijo delitve v regiji, po drugi strani pa bi bil signal, da širitvena politika še vedno obstaja, pa tudi motivacija za druge države Zahodnega Balkana, da se bolj resno približajo svojim reformam.

Tretji scenarij, po njenem mnenju, je najbolj prikrajšan za regijo in Evropsko unijo, scenarij, v katerem nobena od držav Zahodnega Balkana ne postane članica EU.

Krstinovska je ocenila, da EU že izgublja, ker se ni razširila na Zahodni Balkan. Kot primer je navedla proizvodnjo zgodnjih kritičnih snovi.

Zahodni Balkan je sorazmerno s svojo velikostjo pomemben proizvajalec bakra. Vendar večina tega bakra, zlasti iz Srbije, konča na Kitajskem v rokah enega največjih gospodarskih konkurentov EU. Medtem EU uvaža baker iz Latinske Amerike, Brazilije in Čila, kar prinaša velike logistične stroške, vendar tudi dodatna tveganja, povezana z globalno geopolitično negotovostjo”, je pojasnila Krstinovska.

Dejala je, da današnji Zahodni Balkan zagotavlja približno 3 odstotke potreb EU po bakru in da bi se ta odstotek lahko povečal na 8 odstotkov.

Krstinovska navaja tudi podoben primer za aluminij, “še posebej iz Črne gore ter Bosne in Hercegovine, ki se tudi konča v veliki meri na Kitajskem”.

Neenak razvoj na poti v EU

Panelisti so večkrat izrazili optimizem za hitro članstvo Črne gore in Albanije v Evropski uniji.

Ti dve državi sta bili izpostavljeni kot vodilni v procesu evropskih integracij, Črna gora je bližje članstvu, z vsemi odprtimi poglavji in namerava zaključiti pogajanja do konca leta 2026, medtem ko Albanija v regiji napreduje hitreje, čeprav še ni vstopila v zaključno fazo poglavij.

Po drugi strani pa se Srbija od leta 2021 sooča s stagnacijo zaradi kombinacije dejavnikov, predvsem odnosov s Kosovom, pa tudi težav na področju pravne države, stanja demokracije in usklajevanja z zunanjo politiko EU. Štiri leta po začetku ruske invazije na Ukrajino Srbija ostaja med redkimi evropskimi državami, ki Rusiji niso naložile sankcij.

Pogajanja o članstvu so prav tako blokirana v primeru Severne Makedonije, ki kljub velikim kompromisom - kot je sprememba imena države na zahtevo Grčije - ostaja blokirana na evropski cesti zaradi spora z Bolgarijo.

V zgodnejših fazah procesa sta Bosna in Hercegovina in Kosovo, kjer je napredek omejen zaradi strukturnih in političnih izzivov.

Bosna in Hercegovina ni v celoti izvedla nobene od 113 ključnih reform, predvidenih v agenciji za reforme, ki jo je decembra lani odobrila Evropska komisija. Država se je zavezala, da bo do leta 2027 izvedla reforme na 26 področjih s skupno 113 ukrepi, kjer se pomemben del nanaša na krepitev pravosodja.

Kosovo še vedno nima statusa kandidatke, predvsem zaradi nerešenih vprašanj s Srbijo in dejstva, da pet držav članic EU ne priznava svoje neodvisnosti. Med nedavnim obiskom Kosova je komisar za širitev EU Marta Kos, poudaril, da so bile številne reforme zadržane zaradi obeh strank na parlamentarnih volitvah leta 2025.

Več držav članic EU -- Avstrija, Čehija, Italija, Slovaška in Slovenija -- podpira postopno vključevanje držav kandidatk na enotni trg EU kot način za ohranitev Stopnja širitve in pospešiti reforme.

V prvem dokumentu, ki ga Radio Free Europe ni objavil, bi pristop “korak za korakom spodbujal gospodarsko povezovanje in usklajevanje pravil, pri čemer bi ohranil možnosti za polno članstvo.

Zamisel za vključitev držav Zahodnega Balkana v skupni evropski trg februarja 2026 sta predstavila srbski predsednik, Aleksander Vuciq, in albanski predsednik vlade Edi Rama. V skupnem besedilu nemškega časopisa Frankfurter Allgemeine Zeitung so dejali, da države v regiji ne bi smele takoj pridobiti polnega političnega članstva v EU, ampak se najprej vključiti v skupni evropski trg in schengensko območje.