Blerim Isufaj toži KKP, poziva k preklicu nove konkurence za glavnega državnega tožilca

V obtožnici za upravni spor, ki je zagotovila “Justice Trust “, je Isufaj spodbijal odločitev Sveta, da začne tekmovanje, ne da bi prej izpeljal svoj predlog, s katerim je bil predlagan predsednikov odlok, ki je prav Isufajska tožba, oddaja Periscopi.

Po obtožnici, ki jo zastopa odvetnik Artan Qerkeyhni, sporna sodba KPK ne vsebuje nobenega pravnega nasveta, v nasprotju s členom 48 zakona o splošnem postopku, ki je tudi podaljšal rok za vzpostavitev upravnega spora in potrdil sodno negotovost, ki izhaja iz same narave akta.

Obtožnica poudarja, da je Isufaj predmet aktivne legitimnosti, saj ga je KKP predlagal za odlok kot glavnega državnega tožilca najprej v postopku tekmovanja leta 2022 in ponovno z odločbo 1. novembra 2023. Pravi, da je ta predlog ustvaril legitimna pričakovanja v tožniku.

Medtem se za sklep Sveta o začetku novega natečaja, ki je bil izdan brez formalne odprave predhodnega predloga, pravi, da neposredno vpliva na sodno področje tožnika, saj zaobide postopek, v katerem je trenutno aktiven subjekt, ne da bi mu celo dovolil, da formalno izpodbija postopek prehoda v novo tekmovanje.

Poleg tega obtožnica domnevno priznava vse značilnosti ustavnega upravnega akta, ima pravne učinke za določen krog oseb ali posamično za tožnika in je zaključena v upravnem postopku.

Kar zadeva kronologijo postopka, obtožnica poudarja, da je KKP po postopku spora leta 2022 na podlagi ustavne pristojnosti in zakona za KKP imenoval uradnika Isufaja za odlok predsednika. Temu predlogu so nasprotovali protikonvencije, spori, zaradi katerih je ustavno sodišče odločalo, ki niso navajali kršitev postopka konkurence, ocene, izbire in predloga tožnika in da nobena ni določila začasnih ukrepov za prekinitev postopka imenovanja.

Kljub temu naj bi obtožnica navajala, da takratni predsednik Vjosa Osmani v zvezi s predlogom ni predložil nobenega uradnega akta. Oktobra 2023 pa je na konferenci za medije in s pismom napovedal svojo zavrnitev imenovanja predlaganega kandidata, vendar brez izdaje kakršnega koli odloka, bodisi imenovanja ali zavrnitve.

V obtožnici je navedeno, da je bil predmet nediskrecije javno sporočen, kar pravno ne pomeni ustavnega akta, upravnega akta ali odloka s sodnimi učinki”.

Zaradi tega institucionalnega zastoja je obtožnica domnevno imenovala KPK, ki je odgovoren za naloge glavnega državnega tožilca. In 1. novembra 2023 je bila prerazporejena za isto ime, ki ni imelo uradnega dejanja od Preidence ali odločitve, zavrnitve ali razumske odločitve.

Poleg tega se pravi, da je KKP 26. februarja 2026 predsedstvo nagovoril z novim pismom v zvezi s tem postopkom, na katerega pa ponovno ni ukrepal. Maja 2026 je bil predsednik Albulen Haxhiu izvoljen na novinarski konferenci in odgovarjal na vprašanja novinarjev ter trdil, da predlog za imenovanje glavnega tožilca na natečaju, ki ga vodi KPC, meni, da je zaključen, kar tožnik poudarja tudi v tem primeru ni bil izdan noben uradni odlok ali odločba.

Prejšnji predlogi -- KKP -- na datum 1805.2026 so izdali odločitev o razglasitvi novega javnega natečaja za isto stališče. Odločitev je bila sprejeta vzporedno s sodnim obstojem predhodnega predloga -- to je v smislu dveh vzporednih postopkov v istem stališču” -- je navedeno v obtožnici.

Poleg tega se trdi, da zadevna sodba ne vsebuje niti pravnega nasveta niti obrazložitvene pravne podlage za odpravo predhodnega predloga niti obrazložitve dejanskega sodnega statusa tožnika v prejšnjem postopku.

Tožnik poudarja, da temeljno načelo upravnega prava določa, da se upravni akt lahko razveljavi, umakne ali nadomesti le z drugim upravnim aktom istega ranga, iste oblike in izrecnega sklepanja.

KKP kot ustavni javni organ ne more ustvariti dveh vzporednih sodnih postopkov za isti javni položaj. Ali obstaja predlog za veljavno tožbo, potem pa je konkurenca pravno nemogoča, ali pa ponazarja uradno odločitev o odpravi ali umiku predhodnega predloga. Takšna druga odločitev še nikoli ni bila izdana.

Zato pravi, da je zaradi pomanjkanja te odločitve nezakonito nasprotovanje materialnemu in postopkovnemu.

Tožnik poudarja, da člen 109 ustave določa, da glavnega državnega tožilca imenuje in razreši predsednik na podlagi predloga KKP. Kar v konkretnem primeru pravi, da ta ustavni postopek ni bil nikoli zaključen, ker ni bil izdan noben odlok iz predloga KKP, niti stranka niti zavrnitev.

“Celoten postopek zavrnitve imenovanja predlaganega kandidata so vodile javne izjave in tiskovne konference, ne da bi kdaj sprožili uradni akt, ki bi lahko bil predmet ustavnega ali pravnega nadzora”, je pisalo v obtožnici.

Ta pristop, da bi se izognili sodnemu nadzoru odločanja institucije predsedstva, naj bi kršil pristojnost ter ustavno in pravno neodvisnost KKP, pa tudi ustavne pravice predlaganega kandidata.

Dokler predsedstvo ni izdalo nobenih uradnih aktov, predlog KKP ostaja pravno aktiven”, kot je navedeno v obtožnici.

Po obtožnici torej KKP nima samopriznanja, da bi svoj predlog ocenil kot “zavrnjeno” ali kot tiho “ ” in prešel v nov postopek. Pravijo pa, da je KKP v pravnem vakuumu, ustvarjenem brez obtožbe tožnika, izdal svojo vladavino 18.05.2026.

Če se predlog, nasprotno, šteje le za postopek v okviru enotnega ustavnega postopka iz člena 109(7), potem ta postopek ni zaključen, dokler dekretni organ ne izda uradnega akta in dokler postopek ni zaključen, KKP ne more začeti drugega vzporednega postopka. V obeh primerih je objava novega natečaja pravno nezakonita”, ki je podrobneje opisana v obtožnici.

Tožnik poudarja, da je predsednikovo pomanjkanje pristojnosti za zavrnitev predloga Sveta potrjeno tudi z ustavno zgodovino. Ker so bile ustavne spremembe predlagane leta 2012, v skladu s katerimi bi bil predsednik pristojen za zavrnitev samo enkrat na predlog za imenovanje tožilca, z obveznostjo ukrepanja na predlog Sveta. Toda ti predlogi sprememb niso bili nikoli sprejeti v skupščini Kosova.

Prav tako ni rečeno, da zakon o tožilstvu določa, da predsednikova institucija zavrne predlaganega kandidata za glavnega tožilca.

“Sprejmem odločitev z dne 18.05.2026 za objavo novega natečaja

Postopek imenovanja se je zaključil na podlagi predhodnega predloga in brez kakršnega koli predsedniškega odloka, ki

bi bilo pod ustavnim nadzorom, ima KKP samopredložen nadzor

Politično dejstvo, ki krši njeno ustavno neodvisnost, zagotovljeno s členom 110

Ustava”, je dejal v obtožnici.

Prav tako je tožnik poudaril, da pravosodni okvir predvideva mehanizem odloka v tišini po

60-dnevni rok za redne tožilce in sodnike, mehanis, ki naj bi oviral vrnitev predsedniške nedejavnosti v stalnem institucionalnem zastoju postopka. Vendar za položaj glavnega tožilca ta mehanizem ni posebej predviden.

Tako nedvoumno obravnavanje tožnika kot glavnega državnega tožilca KKP v primerjavi z drugimi tožilci, ki jih predlaga isti organ, po poročilih pomeni dejansko diskriminacijo pri pristopu javnega urada v nasprotju s členom 24 ustave in členom 14 KEDNI v zvezi z njenim 6. členom.

Vedno v skladu z obtožnico 31. člen Ustave in 6. člen KEDNJA zagotavljata pravico do odločanja v razumnem roku. Zato se trdi, da je bil tožnik v nedoločenem sodnem položaju več kot štiri leta, ne da bi kdaj sprejel uradno odločitev o statusu njegovega predloga.

To obdobje, se pravi, samo po sebi predstavlja kršitve standarda razumnega roka in je večkratno od roka, ki ga zakon dopušča za primerljive kategorije uradnikov.

Predlog pristojnega ustavnega organa je v skladu z obtožnico ustvaril legitimna objektivna pričakovanja, ki temeljijo na konkretni sodni podlagi, ne pa na nerešenih preprostih subjektivnih vprašanjih. Ta pričakovanja naj bi bila izraz načela zaščite legitimne vere”, temeljnega načela kontinentalnega upravnega prava.

Sporna odločitev 1805.26, ki je sprožila vzporedne postopke brez formalne odprave predhodnega predloga, tožnik trdi, da neposredno krši ta legitimna pričakovanja in hkrati odreka tožniku priložnost, da formalno izpodbija status njegovega predloga. S tem naj bi bilo dejanje nezdružljivo z 31. členom Ustave in 6. členom KEDNJA.

Pomanjkanje sodnih nasvetov ima dve posledici: prvi podaljšuje rok za vzpostavitev upravnega spora po 18. členu KA; drugi potrjuje, da KKP sam nima pravne narave svojega dejanja. Ta sistematična negotovost je sama po sebi kršitev načela norme, bistvenega elementa pravne države”, pravi obtožnica.

V obtožnici, ki je zagotovila “Poklic za pravosodje” ugotavlja, da je odločitev KPK o razglasitvi novega natečaja nezakonita in krši ustavne pravice tožnika v skladu z določbami 24, 31, 32 in 54 ustave ter členoma 6 in 13 KEDNJA, pa tudi institucionalno neodvisnost tožilskega sveta v skladu z jamstvi iz člena 110 ustave, vključno z načelom sodne varnosti.

Obtožnica pravi, da so bili takšni pristopi že opredeljeni kot kršitev Konvencije v konsolidirani praksi GEDNj v primerih (Sobczyńska in drugi proti Poljski; Grzão proti Poljski; Köves proti Romuniji; Stoianoglo proti Moldaviji.

“V skladu s členom 22, odstavek. Dve ustavi, KEDNJA se neposredno izvaja in ima premoč nad skupnimi zakoni, medtem ko 53. in 54. člen Ustave določata, da je pristojnost GEDN obvezna za javne organe. Ustrezna praksa GJEDNI prinaša jasno usmeritev konkretnemu primeru”, je dejal obtožnica.

Na podlagi obtožnice se pravi, da je najbolj neposreden precedens za okoliščine te obtožnice poseben akt, izdan v zadevi Sobczyska, drugi pa proti Poljski (Akcija 21. maja 2026).

V tem primeru so bili ponarejevalci kandidati, ki so uspešno prestali konkurenčne postopke na sodnih položajih in bili imenovani za imenovanje, vendar predsednik republike ni želel imenovati brez razloga, medtem ko so upravna sodišča in ustavno sodišče zavrnili obravnavo tega zanikanja, glede na to, da je bil sporni akt, ki se ne podreja sodnemu nadzoru. Sodišče je ugotovilo kršitev pravice do dostopa do sodišča, pri čemer je poudarilo, da ponarejevalci niso bili obveščeni o razlogih za zavrnitev in ji niso mogli nasprotovati, zato niso bili zaščiteni pred tem, kar bi lahko upravičeno sumili, da je samovoljna odločitev”, je v obtožnici pisalo.

Po obtožnici se načela tega zakona neposredno uporabljajo tudi v konkretnih primerih.

Celo v konkretnem primeru (a) se je razvil konkurenčni proces, ki ni povzročil nepravilnosti s sodišč; (b) Svet je kandidata predlagal na način, ki ga določajo ustave in zakoni; (c) imenovanje je bilo dejansko zavrnjeno brez kakršne koli ustavne in pravne podlage; in (d) ni bil izdan uradni odlok, ki bi ga bilo mogoče predložiti sodnemu in ustavnemu nadzoru. Odločitev KKP iz leta 1805.2026 ne samo ratificira ta dejanski zastoj, ampak ga poglobi, s čimer tožnikom zanika vsak uradni epilog”, pravi obtožnica.

Tožnik omenja druge zadeve, dokler ne poudari, da je v obtožnici v zadevi C214/21 ustavno sodišče ugotovilo, da so sodišča dolžna, zato so pristojna za preučitev odlokov predsednika republike, in da zavrnitev tega krši pravico do dostopa do sodnega varstva po 31. členu Ustave in 6. členu KEDNJA.

V obtožnici je navedeno, da je odločitev v zvezi z imenovanjem glavnega tožilca nezdružljiva s sodnim nadzorom.

Zato je tožnik vložil zahtevo za odlog izvršitve sodbe, s katero je bilo objavljeno novo tekmovanje za glavnega državnega tožilca. Ta zahteva je bila predložena na podlagi devetih 99 in 100 zakona o upravnih sporih.

“V skladu s členom 100 spredaj. Sodišče lahko odloči o odložitvi postopka, če sta v obtožnici navedena dva pogoja, ki sta v konkretnih primerih v celoti izpolnjena, zaradi česar je odlog potreben, sorazmeren in nujen.

Prvi pogoj zadeva, da bi izvršitev odločbe tožnikom povzročila očitno in nepopravljivo škodo.

“Dum, ki izhaja iz izvedbe sporne odločitve, ni hipotetičen in ni odvisen od končnega izida tekmovanja. Takoj se uresniči, ko se tekmovanje začne v operativni fazi, saj se je v obtožnici odprl rok za sprejemanje prijav”.

Po drugi strani pa ima Isufaj na podlagi obtožnice trenutno poseben in neobnovljiv sodni status.

“je edina oseba v Republiki Kosovo, ki ohrani kakovost kandidata, ki ga predlaga ustavni organ, pristojen za položaj predsednika države, brez uradne odcepitve te kakovosti s strani dekretnega organa. Ta status ni abstraktna pričakovanja, vendar je v obtožnici povedano, da je sodni položaj, pridobljen z rednimi akti KPK, ki tožnika razlikuje od katerega koli drugega sedanjega ali morebitnega kandidata”.

Po obtožnici, ko bo prvi novi kandidat nominiran za dekret po tekmovanju 18. maja 2026, bo ta posebni status ugasnil.

Ta preobrazba je takojšnja, nepopravljiva in je ni mogoče vrniti v poznejše sodne odločbe: čeprav je to sodišče pozneje razveljavilo sodbo, statusa, ki ga je pridobil tožnik, ni bilo mogoče obnoviti v prvotno obliko, ker bi dejstvo, da se je začelo vzporedno tekmovanje, že povzročilo nepopravljive posledice. Poleg tega bi nadaljevanje postopka privedlo do dejanskega stanja, kjer bi se lahko predlagalo in na koncu določilo drugega kandidata, pri čemer bi se iz poznejše sodne odločbe v korist tožnika” odstranil kakršen koli praktični koristni učinek, je v obtožnici navedeno še naprej.

Na podlagi obtožnice, ki jo je zagotovil “Justice Vow”, je škoda nepopravljiva.

Primer “je analogen s položajem, ki ga je GEDNj obravnaval v zadevi Sobczyska, drugi pa proti Poljski, kjer je bila izguba dejanske priložnosti za učinkovito varstvo pravic, če ni bilo uradnega akta o nadzoru, odločena kršiti pravico do dostopa do sodišča”, ki je bila nadalje navedena v obtožnici.

Drugi pogoj po obtožnici zadeva, da odlaganje izvršitve odločbe ni v nasprotju z javnim interesom in ne povzroča velike škode nasprotni strani ali tretji strani.

Zamuda ne vpliva na javni interes v tem primeru, temveč je zaščitena z njim. Trenutno mesto glavnega tožilca opravlja vodja naloge, ki ga imenuje sam KKP, zato je institucionalno nadaljevanje državnega tožilca v celoti zagotovljeno. Prav tako se KKP ne podreja nobenemu zavezujočemu pravnemu izrazu, zaradi katerega bi bilo tekmovanje 18.05.26 neocenjeno; že dejstvo, da je KKP več kot dve leti dopuščal pasivnost predsedovanja, kaže, da ni nobene institucionalne nujnosti, ki bi upravičevala izvršitev takoj”, je dejal obtožnica.

V skladu z obtožnico najvišji javni interes zahteva, da se pred začetkom novega postopka, ki lahko povzroči končna nepopravljiva dejanja, pravno vprašanje statusa pred postopkom reši vnaprej.

Nadaljevanje konkurence brez pravnega zaključka predhodnega postopka bi legitimiralo ustavno kršitev, oslabilo zaupanje javnosti v pravosodne institucije in globoko kršilo ustavno neodvisnost tožilskega sveta ter ustvarilo nevarne precedense, po katerih bi imenovanje glavnega tožilca ostalo popolnoma nenadzorovano. V skladu z določbami 99 in 100 KA je podaljšanje potrebno tudi za zaščito ustavnih pravic tožnika v skladu s 24., 31., 32., 53. in 54. členom Ustave”, je nadalje navedeno v obtožnici Isufaj proti KKP.

Zato je Isufaj zahteval, da se obtožnica odobri kot osnovana in razveljavljena kot kazenska, odločitev kosovskega tožilstva z dne 1805.2026 za razglasitev tekmovanja za glavno državno mesto.

Poleg tega je z obtožnico skušal ugotoviti, da je Svet 1. novembra 2023 z njim

Kateri tožnik Isufaj je bil imenovan za dekret za glavnega državnega tožilca, je še vedno v veljavi in ima pravne učinke, ker ga ni porabil noben formalni odlok, niti ga ni ukinil ali umaknil sam neznan KKP s formalnim činom čina in oblike.

Izufaj je zahteval, da se ugotovi, da Svet nima pristojnosti za ukrepanje ali izdajo novega akta o voditelju državnega položaja, tudi brez omejevanja javne konkurence in kakršne koli priprave ali akta o njegovem izvajanju, do predloga dne 01.11.23 odloka tožnika Isufaja ni uradno odpravil ustavni organ z obrazložitvijo, izraženo v skladu s postopkom iz člena 109, sedmim odstavkom Ustave, in s temeljnim načelom, da se noben upravni akt ne more nadomestiti, ne da bi bil prej posledica drugega upravnega akta in istega ranga.

Poleg tega mora KKP z obtožnico prisiliti, da tožnikom povrne stroške postopka pod pristojbino OAK. Hkrati je predlagalo, da Sodišče v skladu s členom 100 LKA izda odločitev o odložitvi izvrševanja upravnega akta - in sicer o odložitvi odločitve kosovskega tožilskega sveta z dne 18.05.2026 za objavo natečaja za državno mesto do končne razporeditve tega vprašanja v upravnem sporu.