Župan Bujanoc: Albanci, diskriminirani v Srbiji, srbski politiki povzročajo napetosti

Župan Bujanovac Arber Pajaziti je izrazil zaskrbljenost zaradi diskriminacije Albancev iz srbske države. Pravi, da v mnogih državnih ustanovah v Preseški dolini ni albanskih uslužbencev. V intervjuju za KosovoPress Pajaziti omenja službo Cadastre v Bujanocu, kjer pravi, da v zgodovini te ustanove ne [...]
Župan Bujanovac Arber Pajaziti je izrazil zaskrbljenost zaradi diskriminacije Albancev iz srbske države. Pravi, da v mnogih državnih ustanovah v Preseški dolini ni albanskih uslužbencev. V intervjuju za Kosovo Priss Pajaziti omenja Kadastrsko službo v Bujanocu, kjer pravi, da v zgodovini tega zavoda nikoli ni bil albanski uslužbenec, čeprav deluje v občinskem objektu. Izraža tudi kritiko za sredstva, dodeljena za Presevo dolino, kjer izraža nezadovoljstvo s pomanjkanjem rezultatov na terenu. Ta orodja, pravi, gredo v “za žepe militantov in članstvo v politični stranki”.
Arber Pajaziti, ki vodi Bujanocin, pravi, da je bilo lansko leto izziv, saj so podedovali veliko dolgov.
“Viti 2025 je leto številnih izzivov za občino Bujanoc, saj je bilo leto 2024 volilno leto in smo v občini Bujanoc podedovali zelo slabe razmere. Potem je bilo leto 2025 leto, ko smo poskušali povrniti veliko škode, ki smo jo podedovali od pretekle vlade. No, kot prednostno nalogo smo razglasili čistost v mestu in v vaseh, kjer smo si na vso moč prizadevali, da smo menjavali divja skladišča, obračali red, čistočo v mestu in je še veliko dela, a v tej smeri smo mnogo napredovali ... Vendar smo se na primer znašli v slepi ulici subvencij za kmetije, subvencij za podjetja, študentskih štipendij, ker smo, kot sem še enkrat povedal, finančno stanje, ki smo ga podedovali, vzeli občino s približno 3 milijoni evrov dolga. Zdaj smo uspeli prinesti do milijon evrov dolga, ki smo ga že odnesli leta 2026. Toda na splošno, glede na naše načrte za lansko leto, je to bila večina naših prednostnih nalog, je izjavil.
Ta občina se je pred kratkim soočila s selitvijo, župan Bujanoc med drugim pravi, da so številna podjetja naletela na pomanjkanje delavcev.
Po drugi strani pa Pajaziti poudarja, da je do leta 2015 znesek mesečnega prenosa iz srbske države ostal enak, dokler več kot 45 odstotkov proračuna ne preide na plače, pri čemer ostane manj kot 1 milijon evrov za kapitalske naložbe.
Nikoli nimamo težav z lokalnimi Srbi. Nismo imeli ne preteklosti ne v času spora ne v času vojne UCMBB. Tu ni bilo nobenega spora z lokalnimi Srbi. Imeli smo težave z vlado, policijo in vojsko. Toda z lokalnimi Srbi smo vedno živeli v harmoniji, Bujanovac pa je tudi primer strpnosti in sožitja. To in da vedno poskušamo promovirati. Vendar pa je sodelovanje z državo vedno zastoj, saj mnogi politiki, številni voditelji držav v Srbiji, nimajo pojma, kako delujemo tukaj in včasih pridejo celo s spodbudnimi in provokativnimi izjavami, ki tu pritiskajo na napetost”, Pajazit poudarja v intervjuju za medije na Kosovu.
Arber Pajaziti iz “Alternativno za spremembe” pravi, da so Albanci še naprej diskriminirani pri zaposlovanju v državnih institucijah.
Ko vodim občino Bujanoc, imamo sedem osem primerov, kjer so Albanci zaprti v državne organe. Vendar jih je v primerjavi z ostalimi zaposlenimi zelo malo. Lahko vzamemo le primer katastrske službe v občini Bujanoc, ki je državni organ in deluje v stavbi občine Bujanoc, v njeni zgodovini nikoli ni bilo albanskega zaposlenega, danes pa ga ni. Tako jim uspe pripeljati Srbe iz Vranje, iz notranjosti Srbije, iz bližnjih občin, kot Vladičin Han, kot Surdulica, vendar iz Bujanoca ne dobijo Albancev. Tudi na sodišču smo obtičali. Obtičali smo v vseh državnih ustanovah, kjer občina nima pristojnosti. Tu je torej številka premajhna ali pa ni albanskega uslužbenca”, pravi.
Pri teh diskriminacijah Pajaziti pravi, da je mednarodni dejavnik napovedan, vendar pa rezultati manjkajo.
Ko govorimo o političnih pobudah za Presevo dolino, je Pajaziti izjavil, da kljub prizadevanjem ni konkretnega napredka.
“Slišali smo izjave kosovskih uradnikov, ki so večkrat vztrajali, da je vprašanje doline na pogajalski mizi, in slišali izjave predstavnikov Srbije, ki se niso nikoli strinjali, da se to vprašanje izvaja v Bruslju. Obstajajo trendi, obstajajo pobude, vendar rezultat ostaja nič. In če se včasih zgodi enako, rezultat je nič, kaj naj potem pričakujemo? Počakajmo, da bomo spet naredili isto in pričakujmo drugačen izid. Po drugi strani pa je Albanija, uradna Tirana, na različnih forumih sprožila tudi Dolinsko vprašanje. Vse te pobude smo pozdravili, vendar ostajamo na svojem mestu. Zato kljub različnim pobudam ni napredka in spodbujam jih, naj nadaljujejo s pobudami, ker se ne smemo ustaviti. Vedno moramo iskati tiste pravice, ki nam jih omogoča ustava, in vse druge mednarodne okvire”, pravi.
Kar zadeva sredstva, ki jih je kosovska vlada dodelila za dolino Preševo, pravi Pajaziti, da enako ni prineslo rezultatov.
Do leta 2022 je dolina Presevo na proračunski vrstici kosovske vlade. 2 milijona, 3 milijone do 4 milijone. Toda bilo je šele leta 2022 z 2 milijonoma. Z dvema milijonoma slavnih, ki gredo v žepe nekaterih uradnikov političnih strank. In danes, ko smo leta 2026, sem vprašal pred nekaj dnevi nekaj mladeničev, rekel sem, da mi le pokaži znamenje orodja, ki je ostalo v Dolini. In nihče mi ni mogel povedati. Mislim, dajo jim nekaj orodja s Kosova, a na tleh ni nobenega znamenja. Nekje imamo, manj kot 1m evrov za investicije. In vidite, da je 1m evrov na terenu vsak dan. In ta orodja, ki jih deli kosovska vlada, realizacija ne postaja 100 %. Lansko leto je bilo torej zagotovljenih 2024 zelo malo orodij. Za več knjig in nekaj štipendij za študente so bila zagotovljena le orodja. In leta 2025 enako. Sprejeli so odločitev, da bodo pomagali kmetom, albanskem nacionalnemu svetu, instituciji, ki se mora ukvarjati z drugimi temami, ne s kmeti, vendar se je vlada odločila, da bo sodelovala prek nacionalnega sveta, ta orodja so bila blokirana”, trdi.
Po njegovih besedah ni sodelovanja pri distribuciji teh orodij in, kot pravi, gre isti “skozi žepe militantov”.
“Podprli smo, ponudili smo to sredstvo, saj po zakonu po sodbi sodišča v Nišu ni pravice distribuirati albanskega nacionalnega sveta, rekli smo mu, naj se prenese na občino Bujanoc in isti seznam, ki so ga prinesli, bo njihova komisija razdelila kmetom. Zavrnili so. Mislim, ne gledam na sodelovanje in ločena sredstva za državljane Preševske doline od kosovske vlade, gledam na ločena sredstva od kosovske vlade za politično stranko v Preševski dolini ... Zaradi tega je znano. Ali gredo skozi žepe militantov in članov politične stranke ali pa ne pridejo noter. Mrtvi so.
V intervjuju za Kosovo Preress Pajaziti govori tudi o opremi naslovov, za katere pravi, da so bili izvedeni po vsej gori Presevo, Bujanoc in Medvedja.
Prepustnica se je začela leta 2011. In odtlej nima nihče prave številke, da bi vedel, koliko prebivalcev je nepremaknjenih. Na podlagi analize, ki smo jo opravili, je bilo v Bujanocu, Presevu in Medvedji, od leta 2011 do zdaj okoli 8 tisoč do 9000 državljanov. Ti državljani so predvsem tisti, ki začasno delajo ali živijo v Republiki Kosovo. Medtem ko tisti, ki živijo v Švici, Nemčiji, Avstriji, v kateri koli drugi državi Evropske unije, niso invalidi. Tudi če se to konča, ker gledam na več pobud ameriškega kongresa, Evropskega parlamenta in tako dalje, vidim, da je bilo to vprašanje internacionalizirano in zelo dobro je, da se je to zgodilo, kar je prišlo do takšnih stopenj, da se mednarodni dejavnik tukaj dejansko dogaja z zakonom. A tudi če danes prenehaš pasivno delovati, če se ne vrneš na tisto, kar je bilo leta 2011, potem ne bova nič počela. Ker pasivni nekega dne ne bodo več zdržali. Ne morejo me premakniti. Ves čas sem tukaj. Mogoče je prepozno, da bi samo nehal. Prosimo za ustavitev napredovanja in vrnitve razmer, kot je bilo leta 2011.
Župan Bujanovac Arber Pajaziti pravi, da bo letošnja prednostna naloga podpora mladim, naložbe v infrastrukturo, boj proti onesnaževanju in zagotavljanje pitne vode. /Periscopi/












