REL: Po zunanjem pravu, srbskem izobraževanju in zdravju prihodnost v nejasno Kosovo

Liga polnega izvajanja zakona za tujce s statusnim vprašanjem izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, ki v večini srbskih okolij na Kosovu delujejo v sistemu Srbije, je še posebej problematična, saj potrjuje, da gibanje Albina Kurta Vetevendosje ne odpoveduje politiki obveznega <x1-x2> srbske skupnosti na Kosovu, ocenjuje, da Radio Free Europe Miodrag Marinković iz Centra za okoljsko socialno borzo (CASA).

Pravi, da zakon za tujce v javnem mnenju velja za potencialno zaostanek “mehanizma”, s katerim lahko kosovska vlada začne zapirati ustanove za izobraževanje in zdravje.

Po njegovem mnenju tak pristop kosovskih oblasti ne prispeva k stabilnosti, temveč predvsem k nezaupanju in občutku sodne negotovosti med pripadniki srbske skupnosti”.

Po drugi strani Dušan Janjič iz beograjskega foruma za etnične odnose pravi, da je začetek integracije izobraževanja in zdravja skupaj z izvajanjem tujega prava politična odločitev, za katero ima po njegovem mnenju pravico oblast.

Vendar izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja preglednosti in poudarja, da varnostno tveganje na Kosovu še ni minilo.

Janžič dodaja, da Evropska unija zanemarja novo resničnost “, ki je nastala po ukinitvi srbskih institucij na Kosovu, čeprav po njegovem mnenju slednja ni nikoli predstavila konkretne strategije za integracijo srbske skupnosti.

V načrtu Ahtisaari obstajajo jamstva. Na podlagi razglasitve neodvisnosti Kosova, ki je bila prenesena na ustave, vendar to ni povezano s kosovsko vlado. Kosovska vlada ni nikoli tvegala, da bi ponudila tisto, kar je Kurti opozoril hrvaški model za zaščito pravic manjšin”, pravi Janjic za Radio Free Europe.

Kosovski ministrski predsednik Kurti je 16. januarja dejal, da bo proces povezovanja in izobraževanja na področju zdravja Srbije potekal v sodelovanju z Evropsko unijo in da bodo upoštevani pomisleki neobčinskih skupnosti.

Vendar pa ni bilo pojasnjeno, kateri modeli vključevanja se preučujejo in ali bo ta proces izveden v okviru Združenja srbskih večinskih občin, kar Beograd vztraja.

REL je v zvezi s tem vprašanjem stopila v stik z Evropsko unijo in čaka na odgovor.

Za združenje srbskih večinskih občin je bilo dogovorjeno v okviru dialoga med Kosovom in Srbijo, da bi srbska skupnost zagotovila določeno raven samopospeševanja.

V skladu z osnutkom, ki ga je pripravila Evropska unija, bi moralo združenje urediti tudi vprašanje prihodkov, in sicer financiranje iz proračuna Srbije.

Septembra 2024 je kosovski minister za notranje zadeve Jedal Svecla opozoril, da bodo zdravstvene in izobraževalne ustanove v večinskem srbskem okolju na Kosovu posebej obravnavane, ločeno z zaprtjem drugih srbskih institucij, ob sklicevanju, da ti dve področji po Ahtisaarijevem načrtu uživata širšo avtonomijo.

Srbska in uradna beograjska lista nista komentirala zahteve kosovskih oblasti, da se v naslednjih dveh mesecih delo na povezovanju srbskega zdravja in izobraževanja ne odziva na vprašanja Radia Svobodna Evropa o tem vprašanju.

Pred tem je Zlatan Ellek, predsednik Srbskega seznama, ) največja stranka Srbov na Kosovu, ki je uživala podporo Beograda, dejal, da ne bo vključitve zdravstvenega in izobraževalnega sistema Srbije v kosovski sistem, in dodal, da obstaja <x0-95 rdeče”, ki si ga ne upamo preseči.

Kako je Zakon o tujcih povezan z izobraževanjem in zdravjem?

Na Kosovu se je 16. januarja začela izvedba prve faze tujega zakona, ki bo trajala do 15. marca.

Ta faza predvideva obdobje obveščanja, organizacijo informativnih srečanj z državljani.

V skladu z navodili Ministrstva za notranje zadeve, objavljenimi 16. januarja, bi morale imeti vse osebe, ki nimajo kosovskih dokumentov, delovna dovoljenja ali dovoljenja za izvajanje dogodka, za kar je prošnja predložena kosovski agenciji za zaposlovanje.

Izobraževalne in zdravstvene ustanove v večinskem srbskem okolju na Kosovu delujejo v sistemu Srbije, do zaposlenih, zlasti profesorjev Univerze v Severni Mitrovici, se lahko soočajo s težavami po 15. marcu, ko se začne polno izvajanje zakona za tujce.

Študenti te univerze, ki prihajajo iz Srbije ali drugih držav v regiji, bi morali biti opremljeni z dovoljenji za začasno prebivanje in izpolnjevati druge pravne pogoje, odvisno od namena bivanja.

V praksi je oprema z delovnimi dovoljenji ali študijem lahko problematična, saj Kosovo ne priznava srbskih institucij, temveč jih smatra za vzporedne in nezakonite.

Del odziva univerzitetnega osebja

Neformalno združenje “Proaktivno”, ki vključuje profesorje in sodelavce Univerze v Severni Mitrovici, ki so delovali v sistemu Srbije 19. januarja, je izrazilo zaskrbljenost zaradi izjav kosovskih uradnikov o vključevanju v zdravstvo in izobraževanje ter trditve, da temeljijo govorice o premiku te univerze v obmejno mesto Novi Pazar v Srbiji.

Te neuradne informacije o prenosu univerze iz Severne Mitrovice v Novi Pazar so bile dolgo krožile, vendar jih je zanikala profesorica Slobodanka Perić, dekanka juridične fakultete.

Skozi javno reakcijo je dejala, da bo univerza ostala v severni Mitrovici in dodala, da odločitev za njeno izmeno nikoli ni bila sprejeta in da niti formalno niti neuradno ni razpravljala o taki stvari.

“Proaktivna” je opozorila, da bo z izvajanjem zakona za tujce 15. marca ogrožena Univerza v Severni Mitrovici, zato je zahtevala pojasnilo institucij, pristojnih za delovanje te institucije po tem datumu.

Kje in kako delujejo zdravstvene in izobraževalne ustanove?
Po vojni na Kosovu leta 1999 je Srbija svoje zdravstvene in izobraževalne ustanove preselila na večinska srbska območja na Kosovu.

Še danes na ta način delujejo lokalna sanitetna vozila, zdravstvene hiše, klinična bolniška središča v Gracanici in Severni Mitrovici, pa tudi zdravstveni centri v Pašjanu.

V sistemu Srbije delujejo tudi predšolske ustanove na srbsko-runskih območjih, osnovna in srednja šola ter sedež Univerze v severni Mitrovici.

Center na Filozofski fakulteti, Senka Kostiq, ki je tudi del neformalnega združenja “Proaktivno”, sporoča Radiu Free Europe, da zaposleni in študenti še vedno nimajo jasnih odgovorov na učinek izvajanja tujega prava.

Po njenem mnenju je odgovornost institucij, da se pravočasno odzovejo in javnost jasno, pošteno in pregledno obveščajo o tako pomembnih vprašanjih.

Kostic tudi ocenjuje, da so zanj vse ideje za premik univerze nesprejemljive, saj bi imel tak “resne in dolgoročne posledice za študente in zaposlene”.

Ni jasno, kako bi delovali skoraj dve univerzi v istem mestu s podobnimi raziskovalnimi programi in omejenimi zmogljivostmi. Če ta ukrep ni dejansko usmerjen proti Univerzi v Novem Pazarju in če nima namena oslabiti ali postopoma zapreti”, pravi Kostic.

Dodaja še, da bi izmena Univerze v Severni Mitrovici negativno vplivala na prebivalstvo Kosova, saj bi “pokazala možnost, da mladi ostanejo, se izobražujejo in gradijo prihodnost”.

Uradno je Beograd razselil večino svojih institucij, ki so jih kosovske oblasti zaprle v zadnjih dveh letih, na ozemlju Srbije.

Tako v obmejnih mestih delujejo mesto Srbije za Kosovo, začasni občinski organi in banka Post Savings Bank.

Kateri model vključevanja bi bil sprejemljiv?

Za Janjiki iz Sklada za etnične odnose bi bil najboljši model za popolno integracijo Srbov in srbskih institucij na Kosovu.

Združenje srbskih večinskih občin je mešanica decentralizacije in demokratizacije, v katero je vstopila Evropska unija. Pristojnosti združenja na 90% morajo biti v pristojnosti manjšinske samouprave... Na Hrvaškem se to imenuje srbski državni svet, tukaj [v Srbiji] Albanski narodni svet. To je model”, pravi Janjiq.

Dodaja, da “Dvojni izobraževalni in zdravstveni sistem” ni trajnosten, vendar je treba za rešitev nadaljevati dialog med Kosovom in Srbijo, ki ga posreduje EU.

Ta proces je bil blokiran od leta 2023, ko je skupina Srbov pod vodstvom nekdanjega podpredsednika Srbske liste Milana Radojiciqa izvedla oborožen napad na Kosovo Banjsko in ubila policista.

Srbski skupnosti, učiteljem, profesorjem in brez izjeme Zakonu za tujce, Janjic ne pride do rešitve.

Marinković iz nevladne organizacije CASA pravi, da najugodnejši model za integracijo zdravja in izobraževanja za srbsko skupnost že obstaja in je mednarodno sprejet.

Namen “je funkcionalna oblika samouprave, opredeljena v evropskem načrtu za normalizacijo odnosov, ki zagotavlja ohranjanje institucionalne avtonomije na področju izobraževanja in zdravja ter mehanizme za kolektivno varstvo pravic srbske skupnosti”, pripoveduje Radio Free Europe.

Leta 2023 sta se Kosovo in Srbija načeloma sporazumela o sporazumu o poti normalizacije odnosov, ki med drugim predvideva ustanovitev Združenja srbskih večinskih občin, s čimer se srbski skupnosti ponudi določena raven samoobrambe.

Marinković pa poudarja, da je glavni problem zavrnitev izvajanja tega načrta kosovska vlada.

Po njegovem mnenju so se povečali tudi cilji za nadomestitev pogajalskega procesa pod okriljem Evropske unije z enostranskimi odločitvami”.

Ta pristop ne omogoča pravega povezovanja, temveč ustvarja dodatno negotovost in poglablja nezaupanje. V teh okoliščinah je celovit dialog s kosovsko vlado mogoč le z močno in trajnostno zavezanostjo mednarodnih posrednikov. Odgovornost za to je predvsem v Evropski uniji, pa tudi v Združenih državah, ki so se pred kratkim bolj dejavno vključile v ta proces”, pravi Marinković.

Po njegovi oceni brez učinkovitih mehanizmov pritiska Albin Kurtijeva vlada ne bo sprejela kompromisov.

Stališče mednarodne skupnosti

Ameriška obveščevalna služba v Prištini, Annu Pratipati, je v začetku septembra lani dejala, da je treba vse srbske institucije vključiti v kosovski sistem, vključno z zdravjem in izobraževanjem, vendar je treba to storiti v posvetovanju s srbsko skupnostjo.

To ne more biti enostranski proces. Odgovornost kosovske srbske skupnosti in vlade Kosova je, da sodelujeta in zagotavljata, da institucije ohranjajo ali izboljšujejo kakovost in trajnost storitev”, je dejal Pratipati.

Prejšnji teden je posebni odposlanec EU za dialog med Kosovom in Srbijo Peter Sorensen obiskal Kosovo, ki je dejal, da je nadaljevanje dialoga na visoki ravni s Srbijo še vedno ključno.

Še naprej se ukvarjamo z vprašanji dialoga v upanju, da bo leto 2026 prineslo tisto, kar leto 2025 ni prineslo”, je dejal Sorensen v Prištini.

Nekdanji nemški veleposlanik na Kosovu Jorn Rohde je septembra lani dejal, da Bruseljski sporazum iz leta 2013 vključuje šest točk v zvezi z ustanovitvijo večinskega združenja srbskih občin in da Ohridski sporazum o poti k izvajanju Sporazuma iz leta 2013 jasno pojasnjuje vključitev teh institucij v institucionalni sistem Kosova pod okriljem pridružitve.

Britanski veleposlanik na Kosovu Jonathan Hargreaves je v intervjuju za Radio Free Europe septembra 2025 dejal, da je vključevanje zdravja in izobraževanja občutljivo vprašanje in da ima srbska skupnost številne pomisleke glede procesa. / REL/ Periscopi/