Odobrena zahteva za predajo Radojciki Kosova doseže sporazum s Srbijo o funkcionalizaciji komisije, ki jo je treba najti

Glavni pogajalec Kosova Besnik Bislimi je dejal, da je bila dosežena sprava s Srbijo za delovanje skupne komisije za izvajanje sporazuma o pogrešanih osebah med vojno na Kosovu. Po novem krogu dialoga v Bruslju je Bislim dejal, da se bodo predstavniki kosovskih in srbskih delegacij še naprej srečevali “v tednih [...]
Glavni pogajalec Kosova Besnik Bislimi je dejal, da je bila dosežena sprava s Srbijo za delovanje skupne komisije za izvajanje sporazuma o pogrešanih osebah med vojno na Kosovu.
Po novem krogu dialoga v Bruslju je Bislimi dejal, da se predstavniki kosovske in srbske delegacije še vedno sestajajo “v prihodnjih tednih in določajo prve prednostne naloge za delo skupne komisije”.
Dogovor je bil dosežen po več urah pogovorov, da je evropski posrednik v dialogu, Peter Sorensen, vodil ločeno z Bisimijem in glavnim pogajalcem Srbije, Petarjem Petarjem Petkovim.
Ob koncu teh sestankov je bila organizirana skupna seja, na kateri je bil sporazum formaliziran.
Nov krog dialoga je potekal po Sorensenovem obisku v Prištini in Beogradu prejšnji teden.
V zvezi z vprašanjem pogrešanih oseb sta se kosovski predsednik vlade Albin Kurti in srbski predsednik Aleksander Vuciq leta 2023 dogovorila o skupni izjavi o pogrešanih osebah.
Stranki sta se dogovorili o polnem izvajanju skupne izjave za pogrešane osebe na tristranskem srečanju med glavnimi pogajalci decembra 2024 v Bruslju.
Prvo srečanje naj bi potekalo januarja, vendar je srbska stran zavrnila sodelovanje zaradi ukrepov za zaprtje uradov, ki jih je podprla Srbija na Kosovu.
Današnje srečanje je bilo prvo v okviru dialoga za normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom letos.
Med obiskom Pristine 14. januarja je Sorensen o dialogu povedal, da “Upam, da nam bo 2026 dal tisto, česar nam 2025 ni dal.
Poskrbeli bomo, da se stranke usedejo in se pogovorijo. Moramo najti način, da se to zgodi, Sorensen pod stresom v Pristini.
Dejal je, da si bo prizadeval najti način za obe sosednji državi, da bosta imeli pogovore na visoki ravni v prizadevanju za normalizacijo odnosov.
Kosovo in Srbija se od leta 2023 nista udeležila srečanja na visoki ravni, zaradi vse večjih napetosti med njima zaradi napada skupine oboroženih Srbov proti kosovski policiji v pretežno srbski provinci septembra istega leta.
Kurti é, ki naj bi vodil deželno vlado, je pogojel tudi nadaljevanje dialoga s predajo osumljenca za napad na Zvečan Banjskega, ki je zapustil mrtvega narednika Milana Radojiča.
Radoič je bil namestnik predsednika Srbskega lista, največje stranke kosovskih Srbov, ko je prišlo do napada in je zanj prevzel odgovornost. Beograd ga ni hotel predati Kosovu in pravijo, da svobodno tava po Srbiji.
Srbija ima tudi svoje izraze v dialogu, kar je Petkovović ponovno potrdil po srečanju s Sorensenom 16. januarja v Beogradu.
Srbski glavni pogajalec je dejal, da je napredek v dialogu, ki ga posreduje blok, odvisen od pripravljenosti Kosova za ustanovitev združenja večsrbskih občin.
Kosovo in Srbija sta šele leta 2023 dosegla sporazum o poti normalizacije, znan kot Ohridski sporazum, vendar ga ne izvajata.
Med določbami sporazuma je tudi ustanovitev Združenja srbskih večinskih občin na Kosovu, vendar Priština ni sprejela ukrepov za izpolnitev te zahteve. /Radio Free Europe/












