AKK: Vlada ni upravljala poplav in nadomestila škode

Predsednik Kosovske komisije (AKK), Saban Ibrahimi, se je zaradi poplav, ki so prizadele več občin v državi, ostro odzval na vlado. Dejal je, da je bil čez dan v neposrednem stiku z župani Gjakova, Drenasa, Mališeve, Dekanija, Suhareke, Rahovecija, Kline, Junika in drugih občin, poudarja [...]
Predsednik Kosovske komisije (AKK), Saban Ibrahimi, se je zaradi poplav, ki so prizadele več občin v državi, ostro odzval na vlado.
Dejal je, da je bil čez dan v neposrednem stiku z župani Gjakova, Drenasa, Mališeve, Dekanija, Suhareke, Rahovecija, Kline, Junika in drugih občin, pri čemer je poudaril, da je škoda resna za družinska gospodarstva in podjetja ter za javno infrastrukturo. Po njegovem mnenju je najbolj zaskrbljujoča situacija v Mališevi, na reki Miruši, kjer je jez v resnem stanju in predstavlja resno nevarnost, ter išče takojšnje in strokovno posredovanje.
Ibrahim je poudaril, da so občine posredovale z osebnimi sredstvi, vendar to ni dovolj, dokler vlada ne nadaljuje z zavlačevanjem mehanizmov nadomestil. AKK je zahteval takojšnjo ustanovitev nujnega sklada Skupnosti in odpravo birokracije, ki kaznuje državljane.
Popoln odziv:
V tem dnevu sem bil v neposrednem stiku z župani Gjakova, Drenasa, Mališeve, Dekanija, Suhareke, Rahovecija, Kline, Junika in drugih občin, ki so jih prizadele poplave.
Na podlagi sprejetih informacij in ocen na terenu je škoda resna, tako za družinska gospodarstva in podjetja kot na veliko bolj moteč način za javno infrastrukturo. Razmere v občini Mališeva, na reki Miruši, so zaskrbljujoče. Jez je v zelo slabem stanju in predstavlja resno nevarnost, zahteva takojšnje, strokovno in nujno posredovanje. Vsaka zamuda povečuje tveganje za državljane in javno lastnino.
Kot AKK smo zahtevali in zahtevali takojšnjo ustanovitev nujnega sklada Skupnosti kot stalnega mehanizma, ki omogoča hitro odzivanje občin v primerih naravnih nesreč.
Hkrati si prizadevamo za odpravo nepotrebne birokracije v procesu povračila škode, ki kaznuje državljane in občine.
Pomembno je omeniti, da so bile občine intervjuvane s samoizmišljenimi sredstvi za preprečevanje in obvladovanje izrednih razmer.
Vendar pa družinska gospodarstva in podjetja v preteklih letih niso v celoti povrnila škode, ki so jo povzročile nesreče. En konkreten primer je občina Drenas, kjer je bilo sedem (7) mostov poškodovanih zaradi prvih padavin več let, za njihove sanitarne do sedaj pa ni bilo motenj.
Ta položaj je nesprejemljiv in jasno kaže na neuspeh sedanjih mehanizmov nadomestil. Če občinske občine na podlagi strokovnih ocen občinskih komisij odobrijo odločbe o odškodnini in odškodnini, potem mora osrednja raven izvršiti te odločbe.
Če osrednja raven ne verjame tem ocenam, potem naj oblikuje ocenjevalne komisije z osrednje ravni, vendar morajo biti njihove ocene izvedene, ne pa ostati talci dolgoročnim birokratskim postopkom. Ne moremo še naprej imeti razmer, v katerih škoda še leta ni objavljena, državljani in občine pa nosijo finančno breme naravnih nesreč. Ta položaj se mora in mora spremeniti.












