pred 21 dnevi5. januar 1555 Obletnica Mesarjevega scenarija
Periskopi(pred 6 meseci)
(pred 6 meseci)5. januarja 1555 je albanski katoliški mestar dom Janez Bouzuk zaključil s pisanjem svoje liturške knjige Mesari, danes znane kot prvo tiskano albansko-jezikovno delo in hkrati kot njen prvi literarni spomenik. Avtor sam v Mesarjevem prologu piše, da je končal “kruomi” delo na 5 [...]
Avtor sam v Mesharjevem prologu piše, da je končal “kruomi” delo 5. januarja 1555. Ta datum predstavlja ključni trenutek v zgodovini albanskega jezika in kulture.
Dom Janez Bzuku, videč veliko potrebo albanskih krščanskih vernikov, da poslušajo in slavijo božjo Besedo, liturgijo in zakramente v svojem maternem jeziku, se je odločil, da se to delo, ki je služilo Mesesom med raznimi liturgičnimi praznovanji v ljudskem jeziku, sestavi.
Da bi zapolnil to duhovno in narodno potrebo, je začel delo 20. marca 1554 in ga končal januarja 1555. Po podatkih, ki so jih našli v Mesharju, je bil še istega leta izveden tudi tisk. Dom John Buzuk piše:
“stari M.D.L. 6 / 15 Dvajset dni v marcu smo začeli, sem ga končal v letih M.D.L.V. V šotoru je podnevi.
Do danes ni znana nobena druga starejša knjiga, natisnjena v albanščini pred Mesarjem. Natančne okoliščine pisanja in objavljanja sicer niso povsem jasne, vendar to delo ostaja glavno pričevanje prizadevanj albanske krščanske duhovščine, da bi ohranila nacionalno in duhovno identiteto ter obdržala ljudi povezane z zahodno civilizacijo in krščansko religijo.
Kot je poudaril avtor sam, je bil Meshari objavljen, ker naš <x0juge ni bil sposoben v sveti pisavi”, zato ni bilo prevodov svetnikov v albanščino, predvsem pa “ljubezni do”, iz ljubezni do svojih ljudi. To dokazuje, da so takrat manjkale knjige in nabožni spisi v albanskem jeziku za versko vzgojo vernikov.
Dom Janez Buzuk je zaradi te velike pastirske potrebe in navdihnjenosti takratnih liturgičnih knjig sestavil knjigo, ki je obsegala dele evharistične, zakramentalne in biblijske liturgije, namenjene predvsem duhovnikom. Mesarar med drugim vsebuje: Ofeta iz Zoje, Sedem penitarskih psalmov, Litane svetnikov, Deli obreda (kot je Saturn poroke), Božje zapovedi, dele katekizma in maše za celo liturgijsko leto, za razigrane in resnične praznike. Na žalost nekaterih strani manjka delo, zlasti na začetku in v delih notranjosti.
Mesar je predvsem prevod, vsebuje pa tudi avtentične odlomke, ki jih je napisal sam Buzuk. Uporabljali so ga tudi drugi albanski maserji, kot so Dom George, dom Mark, dom Peter in drugi, o čemer pričajo na več straneh knjige.
Delo lahko primerjamo z litričnimi knjigami Univerzalne cerkve srednjega veka, kot so Comes, Epistolarji ali Lecitarji, ki so vsebovale biblična branja, bogoskrunske obrede in molitve za liturgično leto.
Mesarja je okoli leta 1743 odkril moj gospod John Casazi (1702)1752), skopski nadškof, med bivanjem v Vatikanu. Knjigo je našel v parlamentu verske občine, za to odkritje pa je napovedal rektorja palermskega Arminarija Arberosa, Gjergja Guxeta.
Danes je v Vatikanski apostolski knjižnici samo en izvod Mesarja, ohranjen in obnovljen. Vrednost tega dela so preučevali številni vodilni albanologi in učenjaki, kot so oče Justin Cortas, M. Roques, G. Shire, G. Petrotta, N. Jokl, E. Cabeish, I. Zamput, C. Tagliavin, N. Resuli, M. Camaj, E. Seday, V. Putaneci, T. Ladan, Bardhil Demiraj, Evada Paci, Matteo Mandalà in mnogi drugi.
