Začetne obravnave za napad na Iber Lepenc Canal stop, obramba zahteva izvzetje tožilca

Začetno zasedanje treh obtožencev v primeru napada na kanal Iber Lepenc v Zubin Potoku je bilo prekinjeno na Ustavnem sodišču v Prištini na podlagi tožbenih razlogov, ki so jih predložile obrambne stranke zaradi izgona tožilca. Zahtevki so bili utemeljeni, da v preiskovalni fazi za sestanek in [...]
Po mnenju sodišča je bila obravnava prekinjena, dokler pristojni glavni tožilec ne odloči o zahtevi za izvzetje javnega tožilca Bekima Codraliuja, poročila Spletno gospodarstvo, oddaja Periskop.
Odvetnik Nebojša Vlašič, zagovornik obtoženega Jovana Vifjetevića, je dejal, da obstajajo resne pripombe na pristop tožilca in da je uradno zahteval izobčenje tožilca.
Rekel je, da je bila zahteva za zbiranje dokazov vložena od 6. decembra 2024, le nekaj dni po aretaciji obtoženca, vendar ni bil predložen noben predlagani dokaz.
Vlašič je poudaril, da so iz kamere prejeli le nekaj posnetkov in da so bili predstavljeni selektivno, ne da bi pojasnili čas, ki je po njegovem mnenju bistven element v primeru. Dodal je, da je neukrepanje tožilstva povzročilo izgubo nekaterih dokazov za vedno.
Imam pritožbo zoper tožilca tega primera, ki jo bom, če mi bo sodišče dovolilo, razsojal. Rad bi vložil prošnjo za izjemo javnega tožilca, Bekima Kodraiuja. Nisem prosil za izobčenje tožilca v teh primerih, za izobčenje tožilstva, ki ga nisem nikoli zahteval, morda za tri leta in mi je neprijetno. Javni tožilec tega ne jemlje osebno. Obtoženca Jovana so aretirali 1. decembra 2024 in šele šest dni po tem sem 6. decembra vložil zahtevo za sodno zbiranje. Predstavil sem ga javnemu tožilcu, a tudi sodniku. Dal sem oba dokaza. Takratni javni tožilec je bil Halim Buyrovci, zdaj pa je gospod Kodraliu. Dokazi, ki sem jih predlagal, niso bili sprejeti. Predlagal sem posnetke dveh predmetov in pogovor s štirimi ljudmi. Da bi lahko bil osnovni preizkus telefonskih postaj. Da bi v kritičnem času dokazal, ali je Jovan prejel signal, bi to pomenilo, kje je. Nikakor ni ustrezno ukrepal. Samo nekaj posnetkov kamere so posneli in nam jih selektivno pokazali. Čas ni bil prikazan, kar je pomembno”.
Tako je državni tožilec kršil določbo kazenskega postopka, ki pravi, da je dolžan preveriti dejstva, ki so v korist ali škodo obtožencu. Nekateri dokazi so za vedno izgubljeni. Nihče ni dolžan voditi evidenc eno leto, če kdo ne. Za to obstajajo pomembni razlogi, ki spodbujajo sum v nepristranskost javnega tožilca, saj praksa doslej ni bila nepristranska. V skladu s procesnim pravom se določbe za izgon sodnika uporabljajo tudi za pregon. Sodnik je takoj, ko sprejme zahtevo za izvzetje, dolžan prekiniti svoje delo na tem področju. Tako se mi zdi. Po moji razlagi zakona o izgonu javnega tožilca odloči glavni tožilec. To prošnjo sem torej včeraj izročil glavnemu tožilcu in jo danes izročil sodniku in tožilcu Bekimu Kodraliuju. Menim, da ta zahteva temelji in po odločitvi pristojnega sodnika bomo nadaljevali s postopkom”, je dejal.
Zagovornik obtoženega Dragisa Viqjeviqa, odvetnika Miloša Deleviča, se je pridružil prošnji svojega kolega, pri čemer je trdil, da je tudi od decembra 2024 zahteval zaslišanje štirih prič in zbiranje posnetkov iz več predmetov, vključno z bankami in policijsko postajo v Zubin Potoku, a da tožilstvo do zdaj ni ravnalo po teh zahtevah.
Pridružiti se moram svojemu kolegu, saj sem tudi jaz 11. decembra 2024 vložil prošnjo za zaslišanje štirih prič. Zahteval sem, da se posnetki zberejo iz kamer dveh predmetov, iz banke KEP v Zubin Potoku in s policijske postaje v Zubin Potoku, uro po napadu. Do danes posebni tožilec ni ubogal. Nepovratno je poškodoval pravico do zaščite Dragise Vicejevič. Zahtevamo, da se to zasedanje prekine, dokler glavni tožilec ni razglašen za to zahtevo”, je dejal.
Medtem je odvetnica Jelena Krivokafic, branilka obtoženega Igorja Dimoviča, dejala, da je primer njene stranke drugačen in da obramba nima pripomb proti tožilstvu, pri čemer je dodala, da je dokumentacija sprejeta in da je ni mogoče razglasiti za kršitve v tem delu.
Tožilec Bekim Kodraiu, ki se je odzval na obrambne zahteve, je dejal, da je preiskava potekala strokovno in usklajeno. Poudaril je, da so bili predlagani dokazi analizirani in da so bile sprejete zahteve za mednarodno sodelovanje s srbskimi oblastmi, vendar niso bili sprejeti nobeni odgovori. Kodoraliu je dodal, da zakon jasno opredeljuje podlage, na katerih se lahko zahteva izgon tožilca in da po njegovem mnenju te osnove v tem primeru niso bile izpolnjene.
Pozorno sem poslušal zahteve zaščitniške strani. Vem, da vam verjetno ni všeč preiskava, ki sem jo opravil v tem primeru, vendar strankam povem, da je bila preiskava profesionalna in popolnoma usklajena. Pregledal sem dokaze in jih danes poslušal. Telefonske komunikacije, obtoženci Jovan so bili v komunikaciji prek telekomunikacije Srbije in mi srbski organi smo dvakrat obravnavali zahtevo po mednarodnem sodelovanju, vendar nismo sprejeli odgovorov. Polkovnik Vlajjic je bil tožilec v jugoslovanskem sistemu in mislim, da ve, kdaj bo v kazenskem primeru morda potrebna izmena tožilca. Zahteva za oprostitev je, ali je poškodovana stranka ali družinski član pri obtožencu, zakonitem skrbniku ali obtoženčevem roditelju ali oškodovancu, ali je sodeloval kot sodnik in ali imam navzkrižje interesov. To so razlogi, zaradi katerih mora tožilec opustiti postopek. To je pet pravnih podlag, na katerih se lahko zahteva oprostitev”, je dejal.
Sodnik zadeve Vesel Ismaili je dejal, da s predložitvijo zahteve za izvzetje zakon nalaga prekinitev vsakega postopka, dokler ni sprejeta končna odločitev.
Objavil je, da se današnja obravnava ustavi in da bo sodišče čakalo na odločitev posebnega glavnega tožilca glede prejšnje zahteve.
Temu sploh ne nasprotujem, ampak to je v pristojnosti tožilca. Za nas veljajo določbe, ki morajo v primeru zahteve za izvzetje, bodisi sodnik ali tožilec, takoj prenehati s postopki v pravnem primeru, dokler se odločba ne preuči in sprejme. Današnje zasedanje je prekinjeno in čakamo odločitev posebnega glavnega tožilca”, je rekel. /Periskop/












