Vrhovni prekliče odločitev KKP-ja, da Besima Kelmendija odpusti s položaja državnega glavnega tožilca.

Izboljšane pritožbe, ki jih je vložil Besim Kelmendi, UD. Načelnik države, odločba ANVOUS KPK. N.1056/2025 na dan 20.11.2025 kot nezakonit in predmet se vrača h kosovskemu tožilskemu svetu za pregled in ponovno oceno”, pravi, da je odločba zagotovila “Poklic za pravosodje “, Prepis je bil poslan.

V sklepu, sprejetem 16. decembra 2025, se pravi, da je bil proti odločitvi KPK, ki naj bi se zgodila 20. novembra 2025, Kelmendi odpuščen s položaja in odšel. Glavni državni tožilec, slednji, je vložil pritožbe v pravnem smislu, pripisal je odločbo zaradi napačnega kazenskega pregona, pravno opredeljene postopkovne kršitve, dejanske, jasne ali očitne napake, ki vplivajo na temeljne pravice stranke ter resen vpliv na nepristranskost in integriteto postopka.

Medtem je Svet v odgovor na pritožbo predlagal, da vrhovna stranka pritožbo zavrne in potrdi odločitev Sveta.

Vrhovni je torej ugotovil, da je pritožba utemeljena. V skladu s to sodbo je odločitev KKP nezakonita, samovoljna in neutemeljena, saj si sama po sebi nasprotuje.

“... iz dejstva, da takšna odločitev temelji na, in to ustvarja negotovost o tem, kako je tak organ sposoben sprejemati odločitve brez posebnih razlogov in se nanaša na določbe, ki ne dajejo dovoljenja za delovanje v obliki in načinu, ki ga je sprejel, zato gre za postopek, ki ni pravno podprt, in da se odločba izreče zaradi dejstva dnevnega reda, imenovanja istega, drugačnega dnevnega reda, glasovanja, pregona, ponovnega odprtja ali novega sestanka do odločitve o razrešitvi”.

Po mnenju vrhovnega sodišča v sklepu Sveta ni mogoče razumeti, ali je bil Kelmendi odpuščen zaradi kršenja etičnega kodeksa in da so v njegovih dejanjih/priznanjih Svetu in medijem izpolnjeni elementi disciplinske odgovornosti, kot razlogi, zaradi katerih je bil odpuščen, predstavljeni elementi etičnega kodeksa za neposlušnost tožilcev.

“... ker namiguje na izvajanje neobjektivnih stališč o naklonjenosti, medijskih stališčih o vprašanjih, ki ne morejo biti primerna za zaničevanje, potem ne objektivnost, so vsi ti elementi disciplinskega postopka, druga podlaga, povezana z razrešitvijo, je, ali je bila prenesena zaradi ocene uspešnosti, saj v odločbi o odpustitvi istega zakona, kjer je odločba med drugim navedena, temelji na členu 22,5 kosovskega tožilskega sveta, ki se sklicuje na razrešitev položaja na področju uspešnosti (vendar bi moralo obstajati negativno poročilo o uspešnosti, o katerem bi bilo treba razpravljati o kazenskem ravnanju, nesporju ali odločitvi na položaju 275, in izvajanju 275.

V odločbi je navedeno, da sklicevanje na pravne določbe na splošen in nejasen način, ne da bi natančno opredelili konkretno podlago in vzroke ter v skladu s pravnimi določbami navedenih zakonov, povezovanje dokazov v postopku z materialno pravico ali podlago za prenos in spoštovanje postopka za odpust, ni zadostna podlaga in sama po sebi predstavlja nezakonito odločitev.

Tretja lestvica poudarja, da odpoved zaradi osebnih stališč, izjav v medijih in Svetu, ne da bi Kelmendi dobil priložnost za zaslišanje, pomeni kršitev KKP. To je zato, ker bi ga morali slišati v zvezi s temi ugotovitvami in ga ne bi smeli neposredno preganjati zaradi odpustitve.

Prav tako ni rečeno, da sklicevanje KKP na zakon o splošnem upravnem postopku, ki se nanaša na delovanje organov kolegija v zvezi z varnostjo sklepčnosti, ne velja. Za to velja, da imajo določbe zakona KKP prednost pri uporabi določb LPPA, kar zahteva sklepčnost, kar pomeni polovico članov in en glas, vključno z disciplinskim postopkom, torej preprosto polovico.

“ ... kar pomeni, da Svet v konkretnem primeru ni bil sklepčen za začetek razrešitve U.D. točke dnevnega reda, ampak je moral zagotoviti vsaj 6 članov sedanje sestave, ki so 11, ker noben odstop ni bil odobren ali odrejen od njihovega primera, ampak tudi v naslednjem primeru, da mora 10 članov quo zagotoviti 5 in 1 član, tako da 6 članov in zato 5 članov ne more preprosto opravljati nobene funkcije, da bi se seja nadaljevala, in nato nadaljevati z odločitvijo ali 441) oceno Vrhovne fundacije.

V skladu s sklepom je trditev Sveta, da se s petimi člani zagotovi sklepčnost, saj se nekdanji član ne šteje, medtem ko je 9 izvoljenih članov, napačna in nezakonita. To je zato, ker je glavni tožilec. Glavni tožilec je član, ki ni izvoljen po volilnih postopkih članov Sveta, ampak avtomatično.

Po mnenju Vrhovnega to ne pomeni, da je breztežen član in po krivici glasuje, saj bi bil v takih primerih neformalen član, vendar je enakovreden član kot drugi in se aktivno vključuje v odločanje.

Naslednji vidik izključitve člana U.D. iz glasovanja velja, vendar je bilo pred tem pravilo dneva izglasovano in izglasovano v večini, U.D. pa je moral biti izključen sam, vendar pa izvzetje samo ni znižalo ravni sklepčnosti na 5, ker je moralo biti še vedno prisotnih 6 članov”, je v odločitvi še navedeno.

Sodišče ocenjuje, da obstaja utemeljitev KPK, da položaj vodje naloge in položaj glavnega tožilca v celoti nista enaka, zlasti vidik privilegijev iz odločbe ustavnega sodišča.

Vrhovni sklep naj bi bil drugačen, ker ga predlaga Svet in imenuje predsednik tako glavni tožilec, medtem ko je ZDA imenovan s sklepom Sveta, da država ne ostane prazna do zaključka postopkov imenovanja tožilca. In da tudi postopek odpuščanja ZDA ni enak kot glavni tožilec, ker ga je predsednik odpustil po predlogu Sveta, medtem pa se lahko na sklep Sveta izreče odpust.

Dejstvo, da je postopek odločanja in odpuščanja tožilca enostavnejši od postopka glavnega tožilca, ne pomeni, da bi morali obstajati arbitri postopka za dodelitev seje, ki zagotavlja pogoj za izpolnjevanje obveznosti, in v primeru odločanja”, je navedeno v odločitvi.

Toda tudi če bi obstajali pogoji za blaginjo zasedanja in izpolnitev sklepčnosti, ta odločitev o tožilstvu pravi, da bi bilo samovoljno, ker noben postopek ni bil prezrt. Prav tako se trdi, da je odločba zmedena glede osnove, zato je njena utemeljitev v nasprotju, neprepričljiva, premalo jasna in ne zagotavlja minimalnega standarda odločitve o odpustu.

Kar zadeva dnevni red, se trdi, da odločitev ni bila predlog za odpravo prevare glavnega tožilca, ampak je bila predlagana za vključitev na dnevni red, ki bi ga bilo treba sprejeti zlasti, če bi bil za dnevni red predlagan kot druga točka, poleg tistih, ki so jih napovedali člani.

<x0nd> dnevnega reda ni bil odobren, čeprav je bil obravnavan in je bil sestanek objavljen s strani 5 članov KKP, potem je predsednik Sveta zaslišan v videu, v katerem so preostali člani izrecno navedeni, da namestnik stranke ne ve, ali imamo sklepčnost in se je seja končala, tako da se odločitev izreče brez odobritve točk dnevnega reda.

Vrhovni torej poudarja, da se ta seja ni mogla nadaljevati, ker so jo za nadaljevanje morali odločiti in zaposliti člani Sveta, vendar je bila naslednja seja povabljena in potekala brez sklepčnosti in je bila sprejeta brez sklepčnosti.

Tretja lestvica torej poudarja, da se izkaže, da je vsaka odločitev, ki je nastala na drugem sestanku, nezakonita, ker je bil KKP v nepopolni skladni sestavi zakonov za KKP.

Vrhovno sodišče v odločitvi trdi, da je drugo srečanje -- na katerem je bila sprejeta odločitev o odpustitvi Kelmendija, nezakonito, ker se ne more imenovati sestanek, če je ta predhodni zaključen, ker bi bilo treba novo srečanje povabiti po vrstnem redu in vse člane povabiti, in ne s poskusom/odporom odločitve o odpustitvi.

Poleg tega se pravi, da postopek odpuščanja U.D. ne zahteva soglasnega glasovanja, ampak glasovanje o sklepčnosti in zavarovanju, kot tudi utemeljitev odločitve, ki bi morala biti prepričljiva in ne kot je bilo storjeno v konkretnem primeru, za katerega vrhovnica pravi, da so ga spremljale različne pravne kršitve, ki se nanašajo na funkcijo, sklepčnost in pravno podlago za odpustitev.

Vrhovno sodišče ocenjuje, da je bila sodba tožeče stranke izrečena s kršitvijo zakona, z nepopolnim in napačnim dokazom o dejanskem stanju in z napačno uporabo materialne pravice”, v odločbi piše.

Nazadnje je vrhovna komisija KKP naročila, naj odpravi pomanjkljivosti, ki so bile posredovane v obravnavi, povabi sestanek ali sestanek z ustreznimi točkami dnevnega reda, zagotovi, da so bili vsi člani obveščeni do datuma zasedanja in točk dnevnega reda, zagotovi, da je sklepčnost seje predpogoj za njene določbe o reformi na oblasti in dokaže popolno in dejansko stanje ter da se v primeru odločanja uporablja pošteno.

Sicer je ustanovno sodišče v Prištini, Oddelku za upravne zadeve, zavrnilo Kelmendijevo zahtevo za imenovanje začasnega varnostnega ukrepa in za odložitev odločbe KPK, s katero je bil odpuščen z delovnega mesta državnega glavnega tožilca.

Besim Kelmendi, ki je bil na seji kosovskega tožilstva (KPK) novembra 2025 odpuščen s položaja namestnika vodje državne dolžnosti, je izvršil obtožnice zoper KKP in želel razveljaviti odločitev Sveta. Poleg tega je Kelmendi predlagal imenovanje začasnega ukrepa varnosti -- prekinitev izvajanja odločbe KKP in nadaljevanje izvajanja položaja ameriškega državnega tožilca glavnega državnega tožilca, dokler ne postavi zaslug za to upravno vprašanje.

Kelmendijeva razrešitev tega položaja je bila opravljena z glasovi petih izvoljenih članov KKP, ki so bili prisotni na 20. novembrskem zasedanju, po tem, ko je bila seja prvič zaprta v odsotnosti s Kelmendijevim odhodom in štirimi drugimi člani s tega srečanja.

Glede na obtožnico za sprožitev upravnega spora s predlogom za imenovanje začasnega ukrepa kljub odločitvi obtoženca KKP je posledica odpustitve tožnika, saj disciplinski postopek ni bil upoštevan in odločitev kot taka ne zagotavlja disciplinske odločbe tožniku, tožnik ne more uveljavljati pravice do pritožbenega sodišča. Kot člen 19 jamči četrti odstavek zakona št. 06/L-056 za kosovski kazenski svet.

V obtožnici “Pravica Vow“, se pravi, da KKP v odločitvi o zavrnitvi tožnika ni obravnaval zadeve v disciplinskem smislu, ampak da je bilo le 5 od 10 izvoljenih članov KPK sprejetih, kot da bi bila ena od skupnih odločitev KPK, ki predstavlja upravni akt.

Ker je torej KKP neodvisna institucija, kot jo zagotavlja ustava, in nima nadrejenega organa, ki bi obravnaval pritožbo zoper svoje odločitve, je tožnik to obtožnico neposredno predložil sodišču.

Obtožnica poudarja, da se je 20. november imenoval sestanek KKP, ki je zaradi dnevnega reda: Poročilo volilne komisije iz vrst ključnih tožilcev iz skupnosti, ki ni iz ZDA, ali premalo zastopanega spola 3. novembra 2025. Vendar je pred sprejetjem dnevnega reda podpredsednica vlade Jona Grantolli predlagala, da se tožnikovo razrešitev na dnevni red uvede s stališčem glavnega državnega tožilca.

Po tem predlogu je pet članov KKP prvotno zavrnilo ta predlog, ki je veljal za samovoljnega in nezakonitega, nato pa je takoj izpustilo zasedanje Sveta. In pravijo, da je zaradi njihovega odpora sklepčnost avtomatično manjša od minimuma, ki ga zahteva zakon.

Poleg tega je vodja Ardian Hajdaraj, ki je deloval po svoji pravni obveznosti, domnevno zaprl sestanek zaradi pomanjkanja sklepčnosti, ki ima pravno pravno končni učinek, kar pomeni konec kakršnega koli partnerstva za odločanje do sklica novega sestanka.

Vendar je vodja KPK po uradnem zaključku sestanka, ki je bil sestavljen iz nesklepčnosti, istega dne po nekaj minutah organiziral nov sestanek. Na novem srečanju petih članov tožilskega sveta so se udeležili le: Jetish Maloku, Jona Grantolli, Ariana Šajkovci, Milot Krasniqi in vodja Ardijan Hajdaraj, drugi člani Sveta pa sploh niso bili priglašeni ali povabljeni: Arrian Gashi, Veton Shaban, Dardan Vunqi in Visar Krasniqi, kot tudi zdaj tožnik Besim Kelmendi. Na tem drugem srečanju je KKP prevzelo le 5 članov KKP. N.2062/2025 odločba 20.11.2025, s katero je bil tožnik odpuščen s položaja ZDA. Državni tožilec”, obtožnica pravi.

Glede na obtožnico je zaradi padca sklepčnosti vsako odločanje pravno nemogoče in da je odločanje po koncu seje brez novega razpisa dejanje, ki se vleče proti osnovnemu postopku in je kot tako posledica absolutne ničvrednosti.

V njem je navedeno, da člen 37/A zakona št. 08/L-249 za spremembo in dopolnitev zakona št. 06/ L-056 za kosovski državni tožilec, imenovan kot prehodna določba, jasno in interaktivno določa, da: “Dokler se ne izvaja stalna sestava Sveta sedmih (7) članov, je sklepčnost Sveta sestavljena iz polovice izvoljenih članov Sveta in (1) člana, vključno z disciplinskimi zadevami, odločitve pa se sprejemajo z navadno večino glasov navzočih članov.”

KKP trenutno v okviru svoje analize KKP ima enajst (11) izvoljenih članov. Na podlagi eksplozivne formule člena 37/A je potrebna sklepčnost za sejo in odločanje: polovica izvoljenih članov (11: 2 r.5) krog na pet (5), plus (1) član obravnava šest (6) članov, pravi obtožnica.

Toda v obtožnici piše, da je bilo v trenutku sprejetja sporne odločitve v dvorani le pet članov KKP, kar onemogoča oblikovanje potrebne sklepčnosti.

“Kot sledi, KKP v tistem trenutku ni bil ustanovljen kolegij organ in posledično ni imel funkcionalne sposobnosti za sprejemanje odločitev”, je v odločitvi navedeno.

Glede na obtožnico so vse odločitve, sprejete v teh okoliščinah, popolnoma neveljavne.

Glede na obtožnico je v odločitvi KKP napačno poudariti, da “... po kratkem premoru se je seja nadaljevala”, ker vodja Ardian Hajdaraj zaključil srečanje brez sklepčnosti.

Zato tožnik trdi, da je odločitev o njegovi razrešitvi, ki jo je sprejelo samo pet članov, naslednja: nepristojni organ, ki ni obvezno sklepčen, na novem sestanku po zaključku prve seje in ne spoštuje institucionalne ocene iz člena 37/A. Pomeni torej neveljaven upravni akt.

V skladu z obtožnico je KKP obravnaval odpustitev tožnika, kot da bi sprejel delovni načrt ali rutinsko upravno odločitev, ne da bi sprožil mehanizem disciplinske komisije, brez preiskave, brez zbiranja dokazov, brez možnosti, da bi poslušal predmet, in brez upoštevanja zahtevanega praga 2/3 glasov.

Obtožnica trdi, da KKP trdi, da ima tožnik “Izrazite enostransko stališče javnosti”, brez poudarjanja, kako je bilo to stališče izraženo, in to vidite kot “denigracija položaja”.

<x0) Ni pravne določbe, ki daje “javno deklaracijo” razlog za razrešitev ZDA. Državni tožilec. Toliko brez pravnega postopka, piše v obtožnici.

Obtožnica navaja tudi, da je Evropska unija v zvezi s tem sklepom Sveta sklenila, da odločitev: ignoriranje pravne države, spodkopava zaupanje javnosti in spodkopava napredek v smeri EU.

Tožilski svet je po tožniku deloval brez sklepčnosti; deloval je po zaključku seje, brez novega poziva, brez veljavne procesije in je prešel svojo pravno pristojnost na nesprejemljiv način.

V obtožnici so poudarjeni samovoljni posegi v mandat in status neodvisnih institucij (npr. KO 73/16) ter prekinitev mandata brez rednega postopka, ki krši sodno varnost (npr. KI 64/18) ”.

Kelmend je prosil, da se mu odobri vloga, da prekliče odločitev tožilstva in se vrne na položaj tožnika. In da obtoženec plača postopek.

Tožnik je z obtožnico vložil tudi zahtevo za vzpostavitev začasnega ukrepa varnosti, katerega cilj je ohraniti obstoječe sodne razmere in preprečiti resno in nepopravljivo škodo do odločitve o zaslužkih ter zagotoviti, da se sodni proces razvije smiselno in učinkovito.

Glede na obtožnico je odločitev KPK povzročila resno resnično, takojšnjo in nepopravljivo škodo zaradi nezakonitega ravnanja, saj lahko tožnik izgubi položaj državnega glavnega tožilca Purgerja.

Pravi, da je položaj glavnega državnega tožilca najvišje mesto v tožilstvu in da ima vsako nezakonito poseganje v njegovo izvajanje globoke strokovne in institucionalne posledice. Pravijo, da izguba tega položaja, tudi začasno, povzroča ugledne in poklicne posledice, ki jih ni mogoče odpraviti s kasnejšo sodno odločbo.

Obtožnica poudarja, da nezakonito odpuščanje neposredno vpliva na avtoriteto, integriteto in javno podobo tožnika, kar povzroči škodo, ki ne more biti nepopravljiva, če se o ukrepu ne odloči takoj.

Vsaka sprememba na čelu institucije, ki temelji na neveljavnem dejanju, povzroča nepopravljive verižne učinke tako znotraj institucije kot v javnem dojemanju in stabilnosti tožilskega sistema”, je navedeno v obtožnici.

Nadalje se pravi, da uvedba začasnega ukrepa varnosti ne krši le javnega interesa, ampak ga neposredno varuje.

Zato si je Kelmendi prizadeval za odobritev predloga za imenovanje začasnih varnostnih ukrepov ter začasno ustavitev izvajanja odločbe KKP in tožnika za nadaljnje izvajanje naloge U.D. Glavni državni tožilec, dokler ne postavi zaslug na to upravno vprašanje.