Tožilstvo pojasnjuje vlogo nekdanjega ministra kot posrednika v milijonih evrov škode državi zaradi izčrpanih zemljišč.

Posebni tožilec Republike Kosovo je na Ustavno sodišče v Pristini vložil zahtevo za pripor sedmih osumljencev -- nekdanjega predsednika vlade Fadila Ismajlija, odvetnika Mirlinde Blerta-Dibrani, sodnika Jovice Mitrovice, Bedri Dibranija, Sabana Trunja, Naima Krasniqija in Gorana Lazica -- zaradi kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja, prevzemanja in podkupovanja, vadbe in lažnih izjav.

V skladu z dokumenti tožilca, ki jih je predložilo “Justice Trust”, so osumljenci vzpostavili dobro organizirano mrežo, ki je namenjena nezakonitim koristim od odškodnine za razlastitve, kršenju zakonov o razlastitvi in izvajanju pravno odloženih predlogov, sledi Periskop.

V skladu s trditvami tožilstva je pravnica Mirlinda Blata-Dibrani predložila predloge za nekdanje lastnike nekdanjih lastnikov nekdanjega Rozenovega premoženja, tudi po preteku pravnih rokov in pred tem je bila odobrena odškodnina.

Prav tako je Blata-Dibrani prejel denar, ki ga je izvršila državna zakladnica in ga prenesel na druge osumljence glede na odstotke, dogovorjene v nezakoniti mreži dobička.

Sodnik Jovica Mitrovičić in predstavniki državnega pravnika, vključno z Naimom Krasniqijem, po trditvah tožilstva niso zavrnili teh pritožb in so omogočili izid predlogov s sodnim dogovorom, s čimer so bila plačila upravičencem legalizirana nepravilno. Te tožbe so po mnenju tožilca odprle možnost, da bodo nekdanji lastniki ponovno prejeli nadomestilo, vključno z ugodnostmi za same osumljence.

V zahtevi za pridržanje, ki jo je vložil posebni tožilec Drin Paca, je osumljenec Fadil Ismailili domnevno prejel večino denarja iz izvršbe plačila (okoli 210.000 evrov) in ga izročil Bedriju Dibraniju, ki ga je kasneje razdelil med druge osumljence: 4.000 evrov Jovici Mitrovici, 5.900 evrov za Saban Trunja, 9.500 evrov Gorana Lazariča, 9.000 evrov Naima Krasniqija in 7.000 evrov Ridvana Krasniqija.

V skladu s trditvami tožilstva je Fadil Ismajli deloval kot ključni mediator, usklajeval prenos denarja in zagotavljal spoštovanje sporazumov o razdelitvi nezakonitih dobičkov.

Tožilstvo trdi, da sta bila Goran Lazarič in Bedri Dibrani ujeta v bandergartu s štetjem in delitvijo denarja, medtem ko dokumenti in zvezki, najdeni pri Lazicu, kažejo načrt razdeljevanja in dvojne upravičence, vključno z odstotki, ki pripadajo vsakemu osumljencu v omrežju.

Za Saban Trunja tožilstvo pravi, da je sodeloval pri razdelitvi ugodnosti tako, da je pomagal pri prenosu in dostavi zneskov na podlagi predhodnih sporazumov, medtem ko sta Naim Krasniqi in Ridvan Krasniqi imela koristi od razdelitve denarja.

Tožilstvo je zbralo materialne dokaze s podzemnim spremljanjem pogovorov, iskanjem naselij, sekvenciranjem elektronskih naprav ter zaslišanjem prič in osumljencev.

Trditve tožilstva kažejo, da so osumljenci delovali usklajeno in nadaljevali z ustvarjanjem strukturiranega mehanizma za neupravičeno korist, ki bi državi na Kosovu povzročil znatno finančno in institucionalno škodo ter bi lahko ponovila ista dela.

Po navedbah tožilstva obstaja nevarnost pobega osumljencem s povezavami in lastnino v tujini, pa tudi nevarnost, da bi ti vplivali na priče ali preprečili normalen potek sodnega postopka. Trditve tožilstva poudarjajo, da je pridržanje edino ustrezno sredstvo za preprečevanje uničenja dokazov in zagotovitev poštenega sodnega postopka.

Po trditvah tožilstva, dejanja vsakega osumljenca - vključno s preambulo nepoštenih predlogov Blata-Dibranija, njihovo odobritev Mitrovice in zastopnikov odvetnika, razdelitev denarja Fadila Ismajlija in Bedrija Dibranija ter sodelovanje drugih v mrežnem mehanizmu - kažejo aktivno sodelovanje v organizirani korupcijski mreži, kršenje zakonov in spodkopavanje zaupanja javnosti v državne institucije.

V četrtek, 18. decembra, je bil vršilec dolžnosti ministra za notranje zadeve, da je bila zaključena protikorupcijska operacija in zloraba uradnih funkcij, kjer je bilo aretiranih več uradnikov, povezanih s postopkom razlastitve premoženja. Kosovski sodni svet (KGJK) je sodniku, udeleženemu v tem primeru, napovedal sprejetje ukrepov.