Strah pred šolskim nasiljem, večkrat višji od uradnih poročil

Mladina Qehaja, izvršna direktorica Edgood Inštituta, je povedala, da pomanjkanje natančnega poročanja in takojšnje posredovanje izobraževalnih organov povečuje tveganje čustvenega in intelektualnega razvoja otrok, kar ima za posledico dolgoročne psihološke in socialne posledice.

Qehaja, poudarja, da za šolsko nasilje obstajajo natančni empirični dokazi.

“E je pomembno imeti točne empirične dokaze o številu nasilja v naših šolah. O tem ne poročajo le šole in izobraževalne ustanove, temveč tudi policija. Spomnim se, da ima nasilje v šolah različne oblike in niso vedno uvrščene med fizične oblike nasilja, vendar pa potrebujemo, da ne glede na oblike nasilja, smo dokumentirali in ta dokumentirani dokaz je tudi za potrebno posredovanje naših institucij, da bi izboljšali varnost in dobro počutje izobraževalnih ustanov”, je dejal.

Dodal je, da številni primeri niso obravnavani s pravo resnostjo in se pogosto spregledajo.

Na splošno jih del šol, ne pa vsi primeri nasilja na kakršen koli način, ne jemlje resno. Mnogi od njih so spregledani, mnogi od njih so na splošno molčeči, mnogi drugi pa sploh niso prijavljeni ali izvoljeni znotraj skupnosti. Zapomnite si, da je v šolah veliko smernic proti nasilju, vendar je veliko vprašanje, koliko enakih, kot jih uporabljajo izobraževalni voditelji, iz skupnosti učiteljev za zagotavljanje varnosti v izobraževalnih ustanovah. To je razprava, ki si zasluži večjo pozornost, vendar še stabilnejši institucionalni odziv, ne glede na to, ali gre za podporo šolam ali za povečano varnostno podporo v šolski instituciji, ali za večjo podporo ozaveščenosti v različnih oblikah in oblikah nasilja ter za podporo zaščiti in podpori študentov kot preprečevanju študentov iz akademikov”, je dejal.

Strokovnjak za izobraževanje je poudaril, da brez natančnih statističnih podatkov ne more biti usmerjenega posredovanja.

Poskrbite, da bodo ta poročila o nasilju točna statistika. Da bi šole ustvarile to zavest, da se o kateri koli obliki nasilja poroča in da na podlagi teh podatkov gradimo tudi bolj strateško posredovanje v smislu šol, ki imajo povečano zgodovino nasilja. Nasilje je po naših domnevah bolj prisotno v srednji šoli kot v osnovni šoli. Toda to se nato razdeli iz območja v območje. Da bi imeli pravo ogledalo, moramo biti o tem priča v empiričnih dokazih, tako da bo ne samo posredovanje ministrstva, ampak tudi druge odgovorne institucije veliko bolj ciljno”, je dejal.

Znanec o izobraževalnih zadevah Silver Osmani je šolsko nasilje opisal kot pojav z dolgoročnimi posledicami.

“Glede nasilja, o katerem poročajo v šolah, menim, da je to zelo moteč pojav, ki nedvomno pušča dolgoročne posledice tako v individualnem razvoju, kot tudi v intelektualnem otroku, saj otroci tako dejansko postanejo demotivirani in trpijo psihične travme, ki so zares zelo škodljive za njihovo duševno zdravje. Mislim, da je bil ta pojav izražen v preteklosti, vendar se povečuje, kar je zelo moteče in je posledica težkega stanja prebivalstva v naši državi. Seveda lahko do določene mere rečemo, da je izraz depresije v populaciji posledica težkih gospodarskih razmer, negotovosti in pomanjkanja perspektive, na katero gledamo vsak dan, da se mnogi ljudje oddaljujejo”, je dejal.

Osman je poudaril, da delno poročanje stanje še poslabša.

To zdaj dejansko predstavlja še eno razsežnost obravnave tega pojava v smislu, da poročila niso vedno točna ali delno zajeta iz določenih razlogov. Mislim, da bi moralo osebje šole, vodstvo, sprejeti ukrepe, ki jih ta pojav dejansko omili, se boriti in na noben način ne bi smelo biti orodje za reševanje različnih sporov ali sporov”.

Ombudsman je na zaključni konferenci konec leta opisal nasilje, ki se dogaja v šolah, kot moteče, kjer je tudi ugotovil, da poročila kažejo povečano prisotnost nasilja med vrstniki ter študentov in študentov, medtem ko šole pogosto ne poročajo o primerih.

Po podatkih iz avgusta 2014,2024, so šole poročale le 272 primerov, medtem ko je kosovska policija zabeležila 5.652 primerov, kar kaže na veliko nesoglasje in nujno potrebo po konkretnih ukrepih ministrstva in izobraževalnih ustanov.

Drugo vprašanje v zvezi s pravicami otrok je povezano z nasiljem v šoli. Poročila, ki smo jih objavili, kažejo povečano prisotnost nasilja v šolah, med vrstniki in učenci ter učiteljskim osebjem. Moti me, da šole ne prijavijo primerov. Po podatkih iz avgusta 2014,2024 so šole 10 let poročale o 272 primerih nasilja v šolah, medtem ko so po podatkih kosovske policije za isto obdobje zabeležili 5 tisoč in 652 primerov. Tako velika nesorazmernost statističnih podatkov kaže resnost razmer in potrebo, da Ministrstvo za šolstvo in šole sprejme ukrepe, sprva poroča o primerih in nato ugotovi vzroke, ki spodbujajo te pojave”, je dejal. /EO