Poročilo IKD: Tožilec ima izključno pristojnost za pregled tajnih telefonov

Kosovski inštitut za pravosodje (IKD) je v kazenskem postopku” objavil “poročilo Excaling tel., v katerem je analizirana pravna in ustavna podlaga v Republiki Kosovo in Evropskih standardih Sodišča za človekove pravice (G EDNj) glede ločevanja in pregleda telefonske opreme v kazenskem postopku Kosova. Poročilo je odgovor na javno razpravo in [...]
Kosovski inštitut za pravosodje (IKD) je v kazenskem postopku” objavil “poročilo Excaling tel., v katerem je analizirana pravna in ustavna podlaga v Republiki Kosovo in Evropskih standardih Sodišča za človekove pravice (G EDNj) glede ločevanja in pregleda telefonske opreme v kazenskem postopku Kosova.
Poročilo odgovarja na nedavno javno in strokovno razpravo o tem, ali je za preučitev podatkov o zaseženih telefonih potrebna posebna sodna odločba ali pa je dovoljenje državnega tožilca zadostno po pravni izbiri sodne naprave sodišča.
V tej analizi IKD poudarja, da temeljito preučuje določbe Zakonika o kazenskem postopku Republike Kosovo (KPPRK), zlasti razliko med nadzorom kot posebnim preiskovalnim ukrepom in preučitvijo dokazov, vzetih iz ločene opreme, ter skladnost teh določb s 36. členom Ustave Republike Kosovo in posebno jurisdikcijo GJEDNj.
Glavne ugotovitve poročila kažejo, da je po mnenju KKPPRK pristojnost za odobritev preverjanja tajne telefonske opreme izključno posledica državnega tožilca, medtem ko je sodišče pristojno le za izbiro opreme in ne za njihovo preverjanje, saj za slednje ni pravne podlage za sprejetje sodne odločbe.
Poročilo tudi ugotavlja, da podatki, pridobljeni iz pravno zasežene telefonske naprave, ne predstavljajo “za”, saj je nadzor povezan s spremljanjem komunikacij v realnem času in urejen kot poseben preiskovalni ukrep, ki zahteva sodne odločbe vsakič. Nasprotno, preizkušanje zaporednih dokazov je prilagojeno drugim pravnim določbam ter različnim ustavnim in mednarodnim standardom.
IKD ocenjuje, da sprememba sodne prakse na podlagi istega zakona povzroča resne posledice v praksi, kar ogroža neuspeh kazenskih zadev, pri katerih so bili ključni dokazi predloženi z računalniškim pregledom in ustvarjanjem sodne negotovosti glede preteklosti, sedanjosti in prihodnosti pregona.
Poročilo ugotavlja, da bi morala sodišča v primeru dilem o ustavnosti določb KPPRK obravnavati ustavno sodišče, namesto da se izogibajo pregonu z neposrednimi ustavnimi razlagami.
Poročilo se zaključuje z jasnimi priporočili za sodstvo, ki zahtevajo dosledno izvrševanje zakonodaje, jasno razlikovanje med nadzorom in preverjanjem digitalnih dokazov ter razlago pravnih določb v skladu z ustavo in pristojnostjo UNDN.












