Poročilo EU o liberalizaciji vizumskega režima: vse večje število zadevnih prosilcev za azil na Kosovu

Evropska komisija je ocenila, da Kosovo še naprej izpolnjuje obveznosti od liberalizacije vizumskega režima, vendar je zahtevala, da je treba storiti več pri obveščanju državljanov Kosova, da se gibanje brez vizumov ne sme zlorabiti za iskanje azila brez sedeža v državah Evropske unije. V letnem poročilu o liberalizaciji [...]
Evropska komisija je ocenila, da Kosovo še naprej izpolnjuje obveznosti od liberalizacije vizumskega režima, vendar je zahtevala, da je treba storiti več pri obveščanju državljanov Kosova, da se gibanje brez vizumov ne sme zlorabiti za iskanje azila brez sedeža v državah Evropske unije.
V letnem poročilu o liberalizaciji vizumskega režima vsem državam po svetu EU z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je zloraba liberalizacije pri iskanju azila nadaljevala, medtem ko se je v nekaterih primerih, tako kot na Kosovu, povečala potreba po azilu. V tem poročilu je Evropska komisija uporabila številke za leto 2017, za katero so popolne.
Po poročilu Evropske komisije se je število prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Kosova, v letu 2024 znatno povečalo z več kot 6700 prijavljenimi prošnjami. Ta številka je manjša od zahtev državljanov Albanije. V primeru Albanije trend upada, medtem ko v primeru Kosova v primerjavi z letom dni prej.
Evropska komisija v tem poročilu poudarja, da mora preprečevanje prošenj za azil brez podlage ostati prednostna naloga za vse partnerje, ki uživajo brezvizumsko gibanje, kar še posebej velja za Kosovo, pa tudi za Albanijo, Moldavijo in Gruzijo. Time.net.
Evropska komisija zahteva, da kosovske oblasti še bolj sodelujejo z državami članicami EU pri boljšem reševanju problema neutemeljenih azilnih zahtev.
Evropska komisija priznava, da so oblasti na Kosovu izvedle ustrezne kampanje za ozaveščanje državljanov, vendar želi nadaljevati s tem procesom, da bi lahko državljani bolje razumeli pravice in obveznosti, ki izhajajo iz liberalizacije vizumskega režima.
S Kosova in drugih držav, ki imajo liberalizacijo vizumskega režima, zahteva še več, da svoj vizumski režim prilagodijo režim EU. To je povezano z možnostjo, da države na območju Zahodnega Balkana dobijo vizum brez vizumov, nato pa se nezakonito preusmerijo na ozemlje EU. Ta pojav EU, zlasti v primeru Srbije ter Bosne in Hercegovine, obravnava kot potencialno tveganje za varnost EU.
Evropska komisija je od Kosova zahtevala tudi preprečevanje izdaje lažnih osebnih dokumentov in potovanja z lažnimi identitetami ter izboljšanje zmogljivosti za odkrivanje ponarejenih dokumentov.
Sodelovanje z Interpolom mora nadaljevati za izgubljene in ukradene dokumente ter se na splošno izvajati z novim priročnikom o pravu in upravljanju za osebne izkaznice, da se poveča tudi varnost dokumentov.
EU je nenehno opozarjala Kosovo in druge države, da z začetkom veljavnosti vizumske liberalizacije niso izpolnile obveznosti za izpolnjevanje zahtev, vendar se nadaljujejo. /Periskop/












