Od elektronike do hrane: Kosovo je za kitajsko blago porabilo skoraj 900 milijonov evrov

Kosovo v enem dnevu porabi več kot dva milijona evrov za blago, uvoženo iz Kitajske ), od igrač ter električne in gospodinjske opreme do hrane in kmetijskih proizvodov.

Podatki govorijo o vse večji prisotnosti tega blaga na kosovskem trgu.

Po kosovski carinski statistiki se je vrednost uvoza iz Kitajske povečala s 452 milijonov EUR v letu 2021 na 841 milijonov EUR v prvih 11 mesecih leta 2025.

Ta znesek je že presegel uvoz iz držav članic CEFTA Albanije, Srbije, Severne Makedonije, Črne gore, Bosne in Hercegovine ter Moldavije, ki so bile tradicionalno med glavnimi trgovinskimi partnerji Kosova v regiji.

Po drugi strani pa izvoz Kosova na Kitajsko ostaja skoraj simboličen: manj kot milijon evrov letno, kar znatno poglobi trgovinski primanjkljaj in gospodarsko razmerje med državama postavlja v izrazito neenakost.

Trg brez diplome

Kljub tem trgovinskim izmenjavam Priština in Peking nimata diplomatskih odnosov.

Kitajska ne priznava neodvisnosti Kosova, razglašene leta 2008, in še naprej podpira srbsko <x0. ozemeljsko celovitost”, ki z ustavo Kosovo obravnava del svojega ozemlja.

Posledično Kitajska nima veleposlaništva na Kosovu, temveč le urad za zvezo, ki deluje pod kitajskim veleposlaništvom v Beogradu.

Zakaj je Kitajska tako prisotna na kosovskem trgu?

Gazmend Qorray, mednarodni trgovinski legalist na Prištinski univerzi, sporoča Radiu Free Europe, da je nizka cena kitajskih izdelkov glavni dejavnik, zaradi katerega so privlačne za kosovski trg.

In to je po njegovem neposredno povezano tudi z nizko kupno močjo državljanov.

Qorray pojasnjuje, da podjetja delujejo predvsem na podlagi logike dobička, ne da bi pri tem nujno upoštevala makroekonomske ali strateške posledice.

Dodaja, da trgovci vlagajo tam, kjer vidijo največji potencial za dobiček, ne glede na poreklo blaga ali izdelkov”.

Free Europe Radio se je povezal z več podjetji, ki uvažajo blago iz Kitajske, vendar se je zelo malo ljudi strinjalo, da govorijo javno.

Ramiz Kelmendi vodi podjetje “Elcos Group”, ki ponuja široko paleto izdelkov od hrane do tekstila.

Pravi, da to podjetje uvaža blago iz Kitajske v vrednosti več kot 12 milijonov evrov letno. Po njegovem mnenju pa Evropska unija in Združene države Amerike ostajajo glavni viri uvoza.

Da, cena je cenejša”, pravi Kelmendi in dodaja, da pomanjkanje lokalne industrije v sektorjih, kot sta tekstil in elektrotehnika, Kosovo zavezuje k uvozu izdelkov, ki so cenovno ugodnejši.

Samo lani je Kosovo iz Kitajske uvozilo več kot 14,4 evra elektronske opreme, kot so digitalne kamere, televizije in antene, ter več kot 13 milijonov evrov v pametnih telefonih in drugih telefonskih napravah.

Hrana iz Kitajske Gospodarska in zdravstvena skrb

Vendar je glavna skrb profesorja Qorraya dejstvo, da carinski podatki kažejo, da se živila in kmetijski proizvodi uvažajo iz Kitajske.

To je še posebej problematično, ko gre za kmetijske proizvode, saj so neposredno povezani z varnostjo javnega zdravja”, pravi.

V gospodarskem smislu Qorray poudarja, da tak uvoz škoduje lokalni konkurenčnosti in odvrača lokalne proizvajalce, katerih blago je pogosto dražje, zaradi višjih proizvodnih stroškov.

Kelmendi meni, da je ta položaj pomanjkanje jasne gospodarske politike.

Kosovo ne proizvaja banan ali ananasa, ampak česen. Vlada mora spodbujati lokalno proizvodnjo, da bodo cene konkurenčne”, pravi, in dodaja, da uvoz iz Kitajske ni samo nepotreben, ampak tudi neučinkovit, saj bi pošiljka lahko trajala do 120 dni.

Qorraj predlaga tudi spodbujevalne in zaščitne ukrepe za domače proizvajalce ter večjo usmerjenost na trg Evropske unije in trge, na katerih ima Kosovo prednostni dostop.

Kitajska na Zahodnem Balkanu

Poročilo, ki ga je septembra objavil Kosovarski center za varnostne študije (QKSS), z naslovom: Kitajska “Tišina: Zemljevid kitajskega vpliva na lokalno politiko in gospodarsko krajino na Kosovu” poudarja, da se je gospodarska prisotnost Kitajske na Zahodnem Balkanu v zadnjem desetletju znatno povečala.

V skladu s tem poročilom povečan uvoz iz Kitajske povzroča odvisnost od trgovine kljub minimalnemu izvozu, medtem ko sodelovanje podjetij pogosto vodijo kratkoročni dobički z omejeno ozaveščenostjo o dolgoročnih političnih in varnostnih posledicah.

Urad kosovskega predsednika vlade ni odgovoril na vprašanja o povečanju uvoza iz Kitajske ali možnosti zaščitnih klavzul za lokalne proizvajalce.

Vendar je predsednik vlade Albin Kurti že prej izjavil, da države Evropske unije kljub uvozu iz Kitajske ostajajo ključni trgovinski partnerji Kosova.

Leta 2021 je kosovska vlada zavrnila ponudbo za kitajska cepiva proti COVID-19, kar jasno kaže, da je čas politična in strateška usmeritev proti zahodu.

Kitajska v globalnem kontekstu

Dojemanje sveta s strani Kitajske ima dve razsežnosti: na eni strani velja za gospodarsko velesilo, ki lahko ponudi nizke cene, financiranje in naložbe v infrastrukturo, na drugi strani pa jo mnoge države cenijo z zadržki zaradi svojega političnega vpliva in geopolitičnega rivalstva z Zahodom.

Povečanje trgovine s Kitajsko se pogosto obravnava kot kratkoročna gospodarska priložnost, ki pa lahko dolgoročno ustvari odvisnost in strateško tveganje.

V zvezi s tem je predsednik Združenih držav Donald Trump zavzel strožje stališče glede Pekinga, ki ga obravnava kot strateškega in gospodarskega tekmeca ZDA, in sicer prek protekcionističnih politik, trgovinskih tarif in tehnoloških omejitev.

Srbija kot “polon” kitajskega vpliva

Xhelal Neziri, analitik na Balkanskem inštitutu za regionalno sodelovanje (BIRC) v Severni Makedoniji, pravi, da Srbija za razliko od Kosova in Albanije služi kot “poloni” za obseg gospodarskega in političnega vpliva Kitajske v regiji.

Po njegovem mnenju ostaja kitajski vpliv na Kosovu v veliki meri komercialni brez poudarka na politični ali strateški teži.

Kosovo je tako kot Albanija v celoti povezano z zahodno politiko, in sicer Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo”, pravi Nezir.

Medtem je v drugih državah regije Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Severna Makedonija Kitajska financirala velike infrastrukturne projekte s posojili, vse večjim gospodarskim vplivom in v nekaterih primerih tudi s politiko.

Glede na analizo Centra za digitalno forenziko (DFC) iz Podgorice je bila Kitajska drugi največji vlagatelj v Srbiji v prvi polovici leta 2024 po EU.

V Črni gori je njegova vloga upnikov in pogodbenikov očitna, kot kažejo posojila kitajske banke Exim v višini približno 900 milijonov USD za gradnjo avtoceste v začetku 2020.

V Bosni in Hercegovini je kitajski vpliv najbolj očiten v subjektu Republike Srbske, prek trgovine, izobraževanja, medijev in diplomacije, kjer je gospodarsko in kulturno sodelovanje pogosto vse bolj izražalo politično vsebino.

V severni Makedoniji dolg Kitajski znaša 479 m oziroma 8,7 odstotka zunanjega dolga.

Nasprotno pa Kosovo ne dolguje Kitajski niti neposrednih kitajskih naložb.

Lani so tuje neposredne naložbe na Kosovu znašale 847 milijonov evrov, vendar nobena ni bila kitajskega porekla.

Ministrstvo za industrijo, trgovino in notranje zadeve ni predložilo informacij o tem, ali so družbe ali nevladne organizacije kitajskega porekla registrirane na Kosovu. / REL/ Periskop.