Albanci v Nemčiji prevladujejo na delovnih mestih z nizkimi in srednjimi kvalifikacijami

Glede na poročilo 40,84 % Albancev v Nemčiji deluje kot “pomočnik” (pomoč), kategorija, ki vključuje nekvalificirana ali polkvalificirana delovna mesta, kot so fizično delo, logistika, storitve in osnovna industrija. Migranti z Balkana so postali pomemben del trga dela v Nemčiji. Po podatkih Bruegel, raziskovalne organizacije, Albanci v Nemčiji prevladujejo [...]
Migranti z Balkana so postali pomemben del trga dela v Nemčiji.
Po podatkih Bruegela, raziskovalne organizacije, Albanci v Nemčiji prevladujejo na nizko- in srednje velikih delovnih mestih in med najnižjimi na balkanskem območju za kvalificirana delovna mesta.
Albanija se uvršča med države z najvišjim odstotkom zaposlenih v nizko in srednje kvalificiranih poklicih ter med najnižje za specializirana in strokovna delovna mesta, piše Monitor, oddaja albinfo.ch.
Glede na poročilo 40,84 % Albancev v Nemčiji deluje kot “pomočnik” (pomoč), kategorija, ki vključuje nekvalificirana ali polkvalificirana delovna mesta, kot so fizično delo, logistika, storitve in osnovna industrija. To je med najvišjimi ravnmi v regiji v primerjavi z Bosno (30,43 %) in Srbijo (33,59 %).
Še en velik del, 48,94 %, so zaposleni kot usposobljeni delavci, ki običajno vključujejo tehnične poklice, mehaniko, gradbeništvo, instalacije, delovna mesta ali poklicno usposabljanje. Čeprav ta kategorija kaže višjo stopnjo strokovne sestave, je še vedno daleč od naprednih držav EU, kjer imajo specializirane vloge veliko večjo težo.
V visokih poklicnih kategorijah je Albanija bistveno nižja od drugih držav. Samo 4,54 % Albancev v Nemčiji deluje kot “specialisti”, kot usposobljene medicinske sestre, napredni tehniki, zdravstveni delavci ali vloge, ki zahtevajo določene diplome. Medtem je v kategoriji “strokovnjakov” le 5,53 %, kar vključuje strokovnjake z visokošolskim izobraževanjem, inženirje, strokovnjake za IT, finančne strokovnjake ali druge vloge na visoki ravni.
Primerjava z drugimi balkanskimi državami kaže vidno razliko: Srbija, Črna gora in Severna Makedonija imajo višje odstotke kvalificiranih delavcev in strokovnjakov, medtem ko Albanija ostaja osredotočena na delovna mesta z nizko dodano vrednostjo. Medtem imajo države EU, zlasti Zahodna Evropa, popolnoma drugačno strukturo, pri čemer je več kot 26 % do 30 % njihovih zaposlenih v specializiranih ali strokovnih kategorijah.
Skupaj 89,78 % Albancev dela v dveh najnižjih kategorijah spretnosti -- “pomoč” in “kvalificirana delavnica”.
Ta profil albanske delovne sile v Nemčiji kaže potrebo po nemškem trgu za delavce v osnovnih sektorjih in pomanjkanje široke baze usposobljenih strokovnjakov iz Albanije, ki se nanaša tako na kakovost strokovnega izobraževanja kot na nizko raven plač v visokih poklicih v državi, kar pogosto odvrača od opravljanja specializiranih poklicnih poti.
Dolgoročno ta trend ustvarja izzive za albanski trg dela, saj povečuje tveganje za izpraznitev potrebnih poklicev, medtem ko v Nemčiji pomeni nadaljnjo odvisnost od priseljevanja./Periscopi/












