130 Albancev, ubitih in pobitih v Izbici, je Muhamet Alidaj razglasil za nedolžne vojne zločine

Na Temeljnem sodišču v Prištini je Muhamet Alidaj, obtožen vojnih zločinov v Izbici leta 1999, dejal, da je nedolžen. Uporabljeni so bili tudi materialni dokazi.

Po obtožnici je Alidemaj sodeloval skupaj s pripadniki srbske policije in vojaških sil pri umoru albanskih civilistov v pokolu v Izbici, ki se je zgodil marca 1999, kjer je bilo ubitih in pokolov 130 Albancev, poroča “The Justice Trust”.

Na začetku tega zasedanja je posebni tožilec Ilir Morina dejal, da so ostali blizu predlaganim dokazom, tako v prejšnjem pregledu, ki predlaga njihovo upravo tudi v tem pregledu.

Medtem ko je branilec obtoženca Alidemaja, odvetnik Miloš Delevič, predlagal branje izjav obrambnih prič.

V zvezi s temi predlogi je sodišče prejelo odločbo, s katero je ugotovilo, da bere dokaze, ki so jih stranke predlagale v postopku.

Obtoženi Alidaj je v vrsti za izročitev obrambe dejal, da je ostal blizu izjavam tožilstva in sodišča, pri čemer je ponovno poudaril svoje stališče o pregonu.

Milijon odstotkov nedolžnih, je rekel Alidaj.

Tožilec Morina je v vrstnem redu, da poda končno besedo, predlagal konec zasedanja, z utemeljitvijo, da je na podlagi zakona o kazenskem postopku možno predložiti spremenjeno obtožnico, zato je zahteval, da se končna beseda nadaljuje na drugi seji.

Predlog tožilca Morina ni nasprotoval obrambi obtoženega Alidemaja, pri čemer je poudaril, da je to pravna pravica, ki dovoljuje Zakonik o kazenskem postopku, odločitev pa prepušča sodišču.

V zvezi s predlogom tožilca Morine je sodišče sprejelo odločitev, s katero je odobril ta predlog, medtem ko ga je naslednja seja določila na drug datum.

Nasprotno pa je bil na seji leta 29. aprila 2022 v prvem sojenju Alidaj razglašen za nedolžnega. Enako je bilo razglašeno na ponovnem zaslišanju 23. oktobra 2025.

Ustavno sodišče v Prištini 12. julija 2024 je Muhamet Alidaj razglasilo za krivega in ga leta 1999 v Izbici obsodilo na 15 let zapora zaradi vojnih zločinov. Zavrnjena prošnja za drugo napravo, ki je bila obtožena izkopa čete, je bila razglašena, tako kot v končnem nagovoru na zasedanju 9. julija 2024, se je tožilec Ilir Morina umaknil iz druge točke obtožnice, ker ni dokazal, da je obtoženi Alidaj sodeloval pri izkopu žrtev.

Pritožbeno sodišče je primer spremenilo v ponovno sojenje.

Sicer pa po obtožnici, zbrani 29. marca 2022, Muhamet Alidaj med 24. marcem 1999, med oboroženim spopadom na Kosovu kot pripadnik srbske policije in vojaških sil skupaj z drugimi pripadniki srbske policije in vojaških sil nasilno razdeli ženske in otroke ter jih nasilno prisili, da se napotijo proti Albaniji.

Obtožnica pa pravi, da so ostali možje usmrčeni z avtomatskim orožjem, pri čemer je bilo ubitih 130 ljudi, od katerih je bilo identificiranih 114 žrtev, 12 civilistov pa je preživelo usmrtitev. Po dveh mesecih so baje izkopali svoja trupla in jih odpeljali z nekaterimi tovornjaki v neznano smer. Medtem ko so po koncu vojne trupla žrtev našli na množičnem pokopališču v Batajnici v Srbiji, v vasi Suhodol v Mitrovici in v vasi Novolan v Vuštrriji.

S tem je bilo obtoženo, da je pri usklajevanju kazensko delo opravilo “proces kaznivega dejanja proti civilnemu prebivalstvu”, ki ga je sankcioniral člen 142 v zvezi z 22. členom jugoslovanskega kazenskega prava, kot zakon, ki je veljal v času kazenskega dela in je trenutno sankcioniran v skladu s kazenskim dejanjem “Kršenje vojne z resno kršitvijo 3. člena konvencij v Ženevi <x3), in sicer s členom 146 v zvezi z 31. zakonikom Republike Kosovo. /Pravosodje