Proizvajalci v krizi: liberalizacija rabe energije je povečala cene, zmanjšala zmogljivosti

Podjetje “Pesova” v Vushtrriju, ki se ukvarja s predelavo in proizvodnjo krompirja ter s številkami 260 rednih delavcev, je prepovedalo novo proizvodno linijo in prekinilo zaposlovanje 20 novih delavcev zaradi višjih cen energije.

Čeprav je septembra letos porabila 4 % manj električne energije, se je njen račun povečal z 10.962 evrov na 25.535 evrov, kar je več kot 100 % več kot lani.

Lastnik Bedri Kosumi pravi, da je bila politika podjetja za ohranjanje kakovosti in konkurenčnih cen vprašljiva; načrti za širitev in povečanje plač so bili ukinjeni, oprema za nove izdelke pa je v skladišču še vedno neporabljena.

Podjetje je <x0-politično je najboljše po kakovosti, vendar najcenejše na prodajnih policah. Po liberalizaciji se je stopnja dobička tako zmanjšala, da smo v zelo težkem položaju”, Kosumi pripoveduje Radiu Free Europe.

V podobnih situacijah je podjetje “Cadi Clearing” v Ferizaju, ki proizvaja čistila.

S 75 delavci ne povezuje novih pogodb z lokalnimi in mednarodnimi odjemalci, zaradi več kot 100-odstotnega povečanja stroškov električne energije.

Lastnik Sadri Gashi pravi, da je bil prisiljen prekiniti vse načrte za širitev proizvodnje in preprečiti zaposlitev novega osebja.

V pogovoru z Radio Free Europe kaže, da je bil ta mesec v Nemčiji za pogajanja o sporazumih z nemškim podjetjem, vendar pravi, da prizadevanja niso prinesla rezultatov.

Ponudil sem ceno za straniščno krtačo, a mi je stranka rekla, da v Nemčiji dobi isti izdelek za 0,02 centa brez prevoza. Pod temi pogoji je nemogoče tekmovati”, pravi Gashi.

Cene energije

1. junija so z odločitvijo Urada za energetske predpise (ZRRE) največja podjetja na Kosovu - z več kot 50 delavci in letnim pretokom več kot 10 milijonov evrov - odšla na odprt energetski trg.

To pomeni, da se ta podjetja ne oskrbujejo več z reguliranimi tarifami, ampak kupujejo energijo v skladu s ponudbami zasebnih podjetij, ki imajo dovoljenje za trgovanje.

Po podatkih ZERE je v proces vključenih okoli 1300 podjetij, ki porabijo približno 37 % celotne energije.

Ta številka temelji na podatkih iz leta 2024, letošnji podatki pa kažejo drugačno situacijo. Po podatkih Kosovske davčne uprave je bilo septembra število podjetij z več kot 50 delavci in obtokom preko 10 milijonov evrov 976.

Iz Združenja kosovskih proizvajalcev pravijo, da so ta podjetja prej plačala približno 75 evrov za električne megavate, zdaj pa je cena znašala 190 evrov za megavate, vključno z dodatnimi pristojbinami.

Cena se razlikuje glede na porabo, raven linije v napetosti in energetskih izmenjavah.

Po navedbah gibanja Ajvaz, vodje Združenja proizvajalcev Kosova, od 300 podjetij, ki so se pojavila na odprtem trgu energije, je bilo do konca zime le 60 sposobnih zagotoviti pogodbe po fiksnih cenah.

“... tako da smo v položaju, ko podjetja, čeprav plačujejo dvakrat in pol dražje, na nek način, so srečni, da so uspeli popraviti ceno do konca zime, od novembra”, je povedal Radio Free Europe.

Ajvazi pojasnjuje, da je proizvodno podjetje, ki je za porabo energije v maju, juniju, juliju, avgustu in septembru 2024 letos plačalo 46.564 evrov za enako količino energije, plačano 117.707 evrov.

Nekaj podjetij je zaprtih, podjetja, ki so vložila načrte za to leto, so prekinila, medtem ko so povišanja plač prekinila”, pravi.

Vsi ti problemi po mnenju predstavnikov podjetij izhajajo iz dejstva, da proces liberalizacije oblasti ni ustrezno pripravljen.

Zaradi tega je Kosovski Oda Economics vložil še eno obtožnico na vrhovnem sodišču proti ZERE-ju.

Prišlo je tudi do javnih protestov, vendar ZRRE pravi, da do sedaj ni sprejel nobenih pritožb prek uradnih postopkov.

Ponudba in pomanjkanje konkurence

Čeprav je na Kosovu licenciranih 27 podjetij za trgovanje z električno energijo, so še trije v postopku izdajanja dovoljenj trg še vedno osredotočeni in konkurenca skorajda ne obstaja.

Med operaterji sta operater za oskrbo z električno energijo (KESCO) in kosovska energetska korporacija (KEK).

Toda po besedah Ajvazija, vodje Združenja proizvajalcev Kosova, imajo resnično prisotnost le tri ali štiri podjetja in se lahko neposredno pogajajo o ceni.

Pomanjkanje močne konkurence ohranja visoke cene.

Ko je Radio Free Europe stopil v stik z nekaterimi podjetji, ki imajo dovoljenje za povpraševanje po ceni in možnostih dobave, sta K ESCO in ENERCO LLC predložila odgovore.

K E SCO ima aktivne pogodbe z več kot 460 podjetji, vendar ni želel določiti cene za kilovate ali megavate, rekoč, da se spreminja v skladu s pogodbo in vrsto sporazuma.

ENERCO LLC po drugi strani dobavlja približno 80 aktivnih podjetij. Po navedbah družbe cene za megavate znašajo od 120 do 140 evrov, odvisno od dnevnega trga in dvostranskih sporazumov.

E, po mnenju ZERE je trenutno na trgu dejavnih osem operaterjev, medtem ko ima KESCO največji portfelj komercialnih potrošnikov na odprtem trgu.

Kakšna bi lahko bila rešitev?

Združenje kosovskih proizvajalcev je pozvalo vlado države, naj odloži izvajanje odločitve o vključitvi podjetij na odprt energetski trg in podpre podjetja pri zagotavljanju skupne naložbene lastnine v sončno energijo.

Po navedbah družbe Ajvazi so nekatera proizvodna podjetja pripravljena zgraditi solarni nasad z zmogljivostjo 500–600 megavatov v skladu z nacionalno energetsko strategijo.

Naj država zavaruje našo zemljo in čim prej zaključi postopke. Stroški, ki jih plačujemo za električno energijo, gredo izven Kosova; ta vozila se ne vrnejo v državo”, pravi.

Po njegovem bi se naložbe lahko obnovile v 20 letih, ustvarile nova delovna mesta in ohranile domače finančne prihodke.

Vlada ni odgovorila na vprašanje, ali je upoštevala povpraševanje predstavnikov proizvajalcev, medtem ko nekatera podjetja poskušajo najti svoje rešitve.

Seja podjetja “Pesova” pravi, da bo naslednje leto začela nameščati sončne kolektorje.

Nismo ga načrtovali, zdaj pa je nujno. Glede na tako imenovane ponudbe, plošče in baterije skupaj več kot milijon evrov”, pravi.

Liberalizacija energije v regiji

Proces liberalizacije energetskega trga v Evropski uniji se je začel že v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, da bi povečali konkurenčnost, učinkovitost, varnost in izbiro za potrošnike.

Na Zahodnem Balkanu ta proces še poteka.

Na Kosovu je bil uveden Zakon o električni energiji iz leta 2016, vendar je bilo izvajanje zaradi različnih okoliščin odloženo.

Proces je povzročil tudi nasprotovanja v Albaniji in Severni Makedoniji, vendar se zdaj obravnava kot priložnost za boljši nadzor porabe.

Sicer je liberalizacija energetskega trga tudi zahteva EU s Pogodbo o energetski skupnosti, ki so jo leta 2005 podpisale države v regiji, vključno s Kosovom, Albanijo, Severno Makedonijo, Srbijo, Črno goro, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Romunijo in Hrvaško.

Pogodba zavezuje države, da uskladijo zakonodajo in izvajajo postopno odpiranje trgov. / REL/