Poročilo o napredku Kosova: omejen napredek zaradi politične stiske

Tako piše v osnutku poročila o napredku v odseku za leto 2024 Kosova, ki ga je pripravil Radio Free Europe, Periskop.

EU pripravlja ta poročila državam, katerih cilj je članstvo v evropskem bloku.

Kosovo za razliko od drugih držav Zahodnega Balkana nima statusa kandidatke, čeprav je decembra 2022 zaprosilo za članstvo.

V dokumentu je omenjeno, da je Kosovo prostovoljno prilagodilo svojo zunanjo politiko Evropski uniji, kar kaže na jasno zavezanost vrednotam EU, zelo dobrodošlo ukrepanje.

Osnutek poročila med drugim omenja, da je Evropska komisija naredila prve korake za postopno odpravo kazenskih ukrepov.

Kosovo je EU poleti 2023 kaznovala z ukrepi, saj je blok ocenil, da kosovske oblasti niso storile dovolj, da bi preprečile nemire, ki so izbruhnili na srpanskem severu.

Naslednji “bo odvisen od nadaljnje opustitve na severu. Komisija namerava odpraviti finančne ukrepe ob rednem prenosu lokalnega upravljanja na sever po volitvah”.

Na lokalnih volitvah, ki so potekale 12. oktobra, so štiri srbske večinske občine v severni Mitrovici, Zvekanu, Leposaviqu in Zubin Potok osvojile Srbsko listo, največjo srbsko stranko na Kosovu, ki uživa podporo uradnega Beograda.

Te občine so vodili Albanci od leta 2022, ko so se srbski in drugi srbski voditelji odpovedali kosovskim institucijam kot znak protesta za nekatere odločitve, ki jih je sprejela kosovska vlada.

V poročilu, ki ga je maja objavil Inštitut za napredne študije GAP v Prištini, je bilo poudarjeno, da so kazenski ukrepi EU Kosovo za nedoločen čas stali okoli 613,4 milijona evrov za prekinjene ali zapoznele projekte. Od tega zneska je bilo v celoti izgubljenih 7,1 milijona evrov, najbolj prizadeti sektorji pa so: okolje, energija, digitalizacija in kultura.

V osnutku poročila EU je omenjen tudi dialog med Kosovom in Srbijo o normalizaciji poročil, ki jih posreduje sam blok.

Obe državi morata izpolniti vse obveznosti iz sporazuma o normalnih odnosih, ki je bil dosežen leta 2023, in izvedbene priloge, ki je bil dosežen istega leta.

Kosovo mora v skladu z obveznostmi dialoga, ki se je začel od leta 2011, poiskati dolgoročne rešitve za dostop vseh skupnosti do osnovnih javnih storitev.

Dialog na visoki ravni se je nazadnje razvil septembra 2023, medtem ko so se na tehnični ravni strani večkrat sestale, vendar brez dogovora.

Kritiki proti Srbiji

Strokovna skupina Srbije omenja, da bi morala ta država kljub odprtju 22 od 35 poglavij v okviru pogajanj o članstvu prevzeti večjo odgovornost za aktivnejšo in objektivnejšo komunikacijo v procesu članstva in se izogniti retoriki proti EU.

Oglaševanje srbske družbe se je poglobilo zaradi množičnih protestov, ki so jih od novembra 2024 organizirali študentje in drugi državljani, kar odraža nezadovoljstvo državljanov zaradi vprašanj, kot so korupcija in zaznavanje pomanjkanja preglednosti in odgovornosti, skupaj s primeri pretirane uporabe nasilja nad protestniki ter pritiska na civilno družbo”

Srbija je bila med drugim kritizirana zaradi neskladnosti zunanje politike z EU, zato je bila pozvana, da pristopi k bloku.

V poročilu je omenjeno tudi, da je treba državljanom Rusije zagotoviti brezvizumske pravice z dodelitvijo srbskega državljanstva, kar lahko pomeni varnostna tveganja za EU”.

Srbija je edina država na Zahodnem Balkanu, ki Rusiji ni naložila sankcij za vojno, ki se je začela v Ukrajini, in še naprej goji tople vezi z Moskvo.

Srbija je bila kritizirana tudi zaradi poskusov zmanjšanja neodvisnosti sodstva, ki nato spodkopava pravno državo in demokracijo, ter omejitev svobode zbiranja in izražanja.

Hiter napredek Albanije

Evropska unija navaja, da proces širitve poteka najhitreje v zadnjih 15 letih, od začetka leta 2024 pa je bilo pet medvladnih konferenc samo z Albanijo.

Albanija je navedena za velik napredek pri reformah in da je ta država dosegla največjo hitrost za začetek pogajanj v petih sklopih poglavij.

To odraža veliko zavezanost Albanije. Albanija je še naprej zaznamovala napredek pri reformah, zlasti pri celoviti reformi pravosodja in zaključku postopka veta”, navedenega v osnutku poročila, ne da bi pri tem pozabila na rezultat posebnega tožilca proti korupciji in organiziranemu kriminalu (SPAK) v primerih proti korupciji, dejavnem mednarodnem sodelovanju proti organiziranemu kriminalu in razvoju zmogljivosti za finančne preiskave.

Med drugim je navedeno, da je Albanija že izrazila željo po zaključku vseh pogajanj o članstvu leta 2017 in da je Evropska komisija zavezana podpori držav pri izpolnjevanju pogojev, ki so potrebni za članstvo v EU, in da proces temelji le na načelu utemeljenosti.

Kot pri drugih balkanskih državah poročilo omenja tudi očiten napredek Mt ZI.

Črna gora je opisana kot država, ki je dosegla največji napredek v procesu članstva v EU, tako da je odprla skoraj vsa potrebna poglavja in jih zaprla sedem.

Albanijo in Črno goro ZI, Severno Makedonijo ter Bosno in Hercegovino so pohvalili zaradi upoštevanja zunanje politike evropskega bloka.

V delu Severne Makedonije se omenja, da ta država še ni sprejela potrebnih ustavnih sprememb za vključitev v ustavo celo prebivalcev, ki živijo na obmejnih območjih in se identificirajo z drugim državljanstvom, vključno z bolgarskim državljanstvom.

V skladu z osnutkom poročila so si makedonske oblasti še naprej prizadevale zaznati napredek na področju pravne države, reforme javne uprave, delovanja demokratičnih institucij in zaščite manjšin.

Severna Makedonija mora okrepiti prizadevanja za podporo pravni državi, zlasti za ohranjanje neodvisnosti in integritete sodstva, ter okrepiti boj proti korupciji”.

V drami za Bosno in Hercegovino se v letu 2024 navajajo domače napetosti zaradi dejanj srbskega subjekta Republike Srbske, vključno s sprejetjem zakonov, ki jih je naknadno podrlo lokalno ustavno sodišče.

Država mora sprejeti dolgoročne ukrepe za izvedbo prve medvladne konference, začenši s sprejetjem reforme pravosodja in imenovanjem vodje pogajalca”.

Kar zadeva druge države, ki so usmerjene v EU, so bili pohvaljeni napredek Moldavije in Ukrajine, čeprav se soočata z rusko invazijo, medtem ko je bila Gruzija kritizirana zaradi velikega neuspeha.

Kritike je imela tudi Turčija, država, ki ima status kandidatke od leta 1999.

EU je ocenila, da so geopolitični izzivi na splošno okrepili zamisel o združeni Evropi in da morajo Evropejci storiti več za zaščito svojih vrednot.

To je mogoče doseči le s tesnim sodelovanjem z našimi sosedami, da bi ustvarili močno, stabilno, varno in združeno Evropo, ki temelji na skupnih demokratičnih vrednotah. V današnjem svetu je politika širitve glavno geopolitično sredstvo, ki prispeva k varnosti in skupni blaginji”, je med drugim navedeno v osnutku poročila.

V tej smeri je poudarjeno, da se mora EU, ko se bodo prihodnje države članice pripravljale na obveznosti članstva, učiti z večjo družino in se ukvarjati z opravljanjem potrebnih nalog.

Hrvaška je zadnja država, ki se je pridružila evropskemu bloku leta 2013.