Poročilo EU: Kosovo naj bi vzpostavilo pridružitev, Srbija, priznanje simbolov, dokumenti

Pred nekaj dnevi je Evropska komisija odobrila letni širitveni pakt, ki predstavlja celovito oceno napredka partnerskih držav širitve v zadnjih 12 mesecih. Kosovo je del tega poročila.

V poročilu so poudarjena tudi vprašanja, kot sta dialog med Kosovom in Srbijo. Poudarja, da naj bi obe državi izpolnili vse ustrezne obveznosti, ki izhajajo iz Sporazuma o poti do normalizacije in njegove izvedbene priloge, vključno z ustanovitvijo združenja/osnove srbskih večine.

Pričakuje se, da bo Kosovo sprožilo proces, ki bo vodil k vzpostavitvi pridružitve, Srbija pa naj bi svoje obveznosti začela izpolnjevati vzporedno s priznavanjem kosovskih dokumentov, simbolov in institucij. Sporazum je veljaven in pravno zavezujoč za obe strani, pri čemer vsaka formalizacija, vključno z vprašanji, povezanimi z odobritvijo ali njeno “formalizacijo”, ne bi smela ovirati napredka pri izvajanju. Presoja konstruktivnosti strank bo opravljena le na podlagi njihove učinkovitosti.

Poleg tega je navedeno, da sta normalizacija odnosov in izvajanje zavez z dialogom še vedno bistvena pogoja na evropski poti obeh strani, ki lahko brez napredka izgubita velike priložnosti.

V obdobju poročanja so razmere na severu Kosova ostale mirne, vendar krhke. Novembra 2024 se je zgodil napad na kanal Iber Lepenc na severu Kosova, katerega avtorji še niso ujeli in pripeljali pred sodišče. Poleti 2025 je poročilo dodalo vrsto aretacij, ki sta jih izvedla Kosovo in Srbija, vključno z aretacijo in naknadno izpustitvijo namestnika direktorja srbskega urada za Kosovo Igorja Popoviča, ki je začasno negativno vplival na postopek normalizacije.

Poleg tega EU ugotavlja, da je Kosovo sprejelo ponavljajoče se ukrepe, ki so v nasprotju z njegovimi obveznostmi iz dialoga, vključno s policijskimi operacijami proti strukturam in službam, ki jih podpira Srbija na severu. Omenja tudi gradnjo dveh novih mostov v Mitrovici, dejanj, ki, kot je omenjeno v poročilu, ne ustrezajo duhu normalizacije.

V zvezi s tem se pričakuje, da bo Srbija spoštovala sporazum o sodstvu iz leta 2015, ki določa, da je treba kazenske postopke za dejanja, storjena na Kosovu, načeloma izvesti pred kosovskimi sodišči, zlasti v primeru aretacije Arbnorja Spahija. Po drugi strani pa je Kosovo večkrat sprejelo ukrepe, ki so v nasprotju z njegovimi obveznostmi iz dialoga, vključno s policijskimi operacijami proti strukturam in službam na severu, ki podpirajo Srbijo. Prav tako so kosovske oblasti aretirale in nemudoma deportirale kosovske državljane, ki so delali za srbske varnostne strukture, ter zgradile dva nova mostova v Mitrovici, blizu glavnega mostu. Poročilo pravi, da ti ukrepi niso v skladu z duhom normalizacije.

Ugotavlja tudi, da je EU izrazila zaskrbljenost zaradi ponavljajočega se pomanjkanja usklajevanja in negativnega vpliva Kosova na lokalne skupnosti in njihov pristop k osnovnim javnim in socialnim storitvam ter da je Srbija ukrepala v nasprotju s svojimi obveznostmi od sporazuma o normalizaciji do sporazuma o normalizaciji, pri čemer je nasprotovala članstvu Kosova v mednarodnih organizacijah.

Na proces normalizacije še naprej negativno vpliva tudi pomanjkanje zadostnih ukrepov Srbije za zagotovitev odgovornosti za nasilni oboroženi napad kosovskih Srbov na kosovsko policijo 24. septembra 2023 v Banjskem, kar predstavlja najresnejše stopnjevanje zadnjih let, je dejalo poročilo.

Del poročila Evropske komisije:

Kar zadeva stanje izvajanja vseh sporazumov o dialogu:

Umik kosovskih Srbov iz institucij Kosova novembra 2022 in bojkot lokalnih volitev na severu Kosova aprila 2023 pomenita kršitev obveznosti Srbije v okviru dialoga in predstavljata resno regrass pri izpolnjevanju sporazumov, zlasti prvega sporazuma o načelih za normalizacijo odnosov (april 2013) in sporazuma o pravosodje (2015). V času poročanja niti Kosovo niti Srbija ne izvajata v celoti niti prvega sporazuma iz leta 2013 niti sporazuma o pravosodju iz leta 2015.

EU je pozdravila sodelovanje kosovskih Srbov na parlamentarnih volitvah 9. februarja 2025 in na lokalnih volitvah 12. oktobra 2025 kot prvi korak k njihovi vrnitvi v kosovske institucije. EU opozarja, da bi bilo treba uradnike kosovskega srpa vrniti v kosovske institucije, vključno s pravosodnim sistemom in organi za vladanje, v skladu s prejšnjimi sporazumi o dialogu in s popolnim spoštovanjem pravnega okvira Kosova.

Pri izvajanju Sporazuma iz avgusta 2015 ni bilo nadaljnjega napredka, ki bi opredelil načela za ustanovitev združenja/enotnosti srbskih večine ( A/ BKSS). Kosovo in Srbija sta spodbudili, da konstruktivno sodelujeta pri vzpostavitvi A/ BKSS, ki temelji na evropskem raft- Stutiutu, ki je brez nadaljnjih zamud predstavil strani oktobra 2023. To je del izvajanja sporazuma o poti do normalizacije odnosov, za katerega se pričakuje, da bosta stranki pokazali napredek, kot je poudaril Evropski svet oktobra 2023. Status srbskih struktur in storitev na Kosovu bi bilo treba obravnavati v skladu s sporazumi o dialogu pod vodstvom EU in zakonodajo Kosova, ne pa z neusklajenimi ukrepi.

Zaključena so bila dela na mostu Austerlitze v Mitrovici ter dodatne ocene in posvetovanja. Stališče EU ostaja, da je treba most odpreti, odprtino pa uskladiti z varnostnimi partnerji.

Izvajanje energetskih sporazumov za leti 2013 in 2015 ter energetske poti za leto 2022 se nadaljuje. Srbijo se spodbuja, da dodeli čezmejne zmogljivosti za Kosovo in izpolni svoje pretekle obveznosti iz Pogodbe o energetski skupnosti.

Kar zadeva tehnične sporazume o dialogu (neuspeh 2011)2012), se nekateri niso izvajali ali izvajali le delno. Dokler se ne najdejo trajnostne rešitve, morata obe strani ostati zavezani izvajanju sporazumov o regionalnem predstavniku in sodelovanju, ki Kosovu omogočajo sodelovanje v regionalnih forumih. Nobena stran ne bi smela ovirati dela regionalnih forumov zaradi dvostranskih sporov.

Izvajanje sporazumov za katastro in priznavanje univerzitetnih diplom ostaja blokirano zaradi neuspešnega izvajanja Srbije. Srbija še ni obravnavala vprašanja razseljenih srbskih carinskih struktur z imenom “Kosovo”, ki delujejo na ozemlju Srbije.

Kar zadeva integrirano upravljanje meja (IBM), so skupne navzkrižne točke (CCP) med Kosovom in Srbijo še naprej funkcionalne. Doslej sta bili ustanovljeni le dve od šestih stalnih CCP (Merdare in Mutioda). Srbija še ni vzpostavila ustreznih CCP na svoji strani (Jarinje/Rudnica, Conculj/Bela in Depce/Muciba), kar je vodilo do začasne ustavitve sredstev EU za projekt julija 2018. Srbija se mora tudi zavezati, da bo zgradila tretjo CCP, ki jo bo upravljal Kosovo na severu (Tabavija/Brnjak).

Srbija si mora dodatno prizadevati za zaprtje nezakonitih cest in odstopanj za zagotovitev izključne uporabe uradnih prehodov za blago in osebe.

Medtem ko je 23. aprila 2025 potekala prva tehnična razprava za uskladitev fitosanitarnih in veterinarskih spričeval, bi morala Srbija omogočiti nadaljevanje skupnih srečanj IBM na vseh ravneh (lokalnih, regionalnih in osrednjih).

Kar zadeva svobodo gibanja, EU pozdravlja postopno odstranitev plošč z imenovanjem kosovskih mest, ki jih je izdala Srbija, in vzajemno priznavanje plošč, ki je bilo končano decembra 2023 in januarja 2024. Popolno izvajanje sporazumov o prostem gibanju še vedno zahteva dodatne ukrepe. V zvezi s tem se Kosovo spodbuja, da zagotovi učinkovit postopek registracije za vse državljane, ki želijo imeti osebne dokumente in tablice Kosova.

Obe strani morata v celoti spoštovati sporazum o telekomunikacijah in ne smeta tvegati njegovega uspešnega izvajanja do zdaj. Pričakuje se tudi, da bodo v okviru dialoga našli trajnostne rešitve za preostala vprašanja, kot je usklajevanje frekvenc in poštnih storitev.

Srbija je ustavila obdelavo zahtev za medsebojno pravno pomoč (MLA). Ta proces mora takoj nadaljevati v skladu s predhodno določenimi postopki in obravnavati nerešene zahteve. Pravosodno sodelovanje v kazenskih in civilnih zadevah zajema MLA in ne policijsko sodelovanje.

Obe strani bi morali spoštovati sporazume o uradnih obiskih z zaupanjem in brez predpogojev. V obdobju poročanja skoraj ni bilo uradnih obiskov. Kosovo in Srbija bi morala dovoliti obiske glavnih pogajalcev, vladnih uradnikov in verskih organov, ko so razglašeni in izvedeni v skladu s sporazumi -- nekaj, kar se ni vedno dogajalo. Uradni obiskovalci naj bi se vzdržali razdiralnih izjav ali vedenja.

Pri izvajanju politične izjave o pogrešanih osebah, sprejete maja 2023, je bil dosežen omejen napredek, 17. decembra 2024 pa je bil sprejet sporazum o skupnih referenčnih pogojih Komisije, ki naj bi temeljil na izjavi. Strani se spodbuja, naj ne politizirajo tega humanitarnega vprašanja in takoj začnejo izvajati deklaracijo, s prvo skupno sejo Komisije.

Na splošno sta Kosovo in Srbija sodelovala v dialogu, vendar morata pokazati resnejšo in konstruktivno zavezanost za napredovanje procesa normalizacije. V prihodnosti si morata obe strani še naprej in pomembno prizadevati, da se izogneta ukrepom, ki kršijo stabilnost in retoriko, ki ne prispevajo k dialogu in spravi. /GazetaExpress