Pomanjkanje zaupanja med velikimi ovirami za medetnično sožitje na Kosovu

Delitev med srbskimi in albanskimi skupnostmi na Kosovu je še vedno globoka, saj se odnosi med njimi še dodatno zaostrijo zaradi velikega nezaupanja, glede na raziskavo nevladnega organizacijskega centra za socialno ukrepanje (CASA).

Raziskave z naslovom “Poročilo o indeksu verovanja za stanje medetničnih odnosov na Kosovu” je bilo objavljeno 13. novembra v Prištini.

V tej raziskavi je bilo anketiranih 800 ljudi, 500 iz albanske skupnosti in 300 iz srbske skupnosti. Raziskave temeljijo na medsebojnem dojemanju Srbov in Albancev na Kosovu, ključnih dejavnikih, ki vplivajo na njihove odnose in možnosti za izboljšanje.

Več kot polovica anketirancev iz srbske skupnosti, več kot 51 odstotkov, meni, da se bodo odnosi med Srbi in Albanci na Kosovu še poslabšali, medtem ko približno 28 odstotkov Albancev misli enako.

Študija je pokazala tudi, da obe skupnosti več kot 70 odstotkov vprašanih verjame, da politične napetosti med Beogradom in Prištino prispevajo k medetničnim spopadom.

Poleg tega 79,6 odstotka albanskih anketirancev meni, da je srbska vlada spodbuda za napetosti, medtem ko 74,5 odstotka Srbov meni, da je za to odgovorna kosovska vlada.

Kar zadeva dejavnike, ki bi pomagali miru in stabilnosti, več kot 62 odstotkov Srbov meni, da bi bila to njihova avtonomija, medtem ko več kot 44 odstotkov Albancev meni, da je rešitev vključitev Srbov v kosovsko družbo.

Miodrag Marinković, direktor CASA, je ocenil, da rezultati indeksa zaupanja kažejo, da so etnični odnosi med Srbi in Albanci poškodovani, za to pa so v veliki meri odgovorni politiki s Kosova in Srbije.

Poudaril je, da politika “populizma, ki sledi obema stranema, negativno vpliva na sožitje, življenje navadnih ljudi, njihovo vsakdanjost in proces sprave.

<x0)

Visar Ymer, izvršni direktor Musine Kokalari Instituta v Prištini, je med panelno razpravo dejal, da se albanske in srbske skupnosti na Kosovu soočajo z dvema največjima problemoma, povezanima s sodelovanjem in soobstojem: “živijo v strahu in vzajemni iluziji”.

Po njegovem mnenju iluzija kosovskih Albancev temelji na zamisli, da je Kosovo albanska država, ki pripada Albancem, medtem ko med Srbi obstaja iluzija, da se bo Kosovo vrnilo v Srbijo. Ne govorim o vseh Albancih ali Srbih, vendar dokler obstajata ti dve iluziji, se razmere ne bodo nikoli umirile, je dejal.

Dodal je, da je med temi skupnostmi nenehno strah Albancev, da bi Srbija lahko napadla Kosovo, Srbi pa, da bi jih odločitve kosovskih oblasti lahko ogrozile.

Marigona Šabiku, izvršna direktorica Mladinske pobude za človekove pravice YIHR Kosova, je poudarila, da je napad na Banjsko leta 2023 močno vplival na polarizacijo družbe na Kosovu, pa tudi enostranske operacije kosovske vlade <x0, ki so po njenem mnenju prizadele neborske skupnosti, saj jim ni bila ponujena alternativna rešitev.

V oboroženem napadu Srbov na Banjskem severno od Kosova je bil ubit kosovski policist, medtem ko so bili takrat trije napadalci. Odgovornost za napad je prevzel Milan Radoičić, nekdanji namestnik predsednika Srbskega lista -- glavna stranka Srbov na Kosovu, ki jo podpira Beograd.

Po drugi strani pa so Prištinske oblasti od umika Srbov iz kosovskih institucij novembra 2022 aktivno delale za uvajanje državnega nadzora na severnem Kosovu z zaprtjem srbskih institucij, pridržanjem srbskega dinarja, srbskimi registrskimi tablicami in podobnimi ukrepi.

Mednarodna skupnost je kritizirala večino teh korakov, saj veliko Srbov na severu prejema plače iz proračuna Srbije in uživa pravice preko srbskega institucionalnega sistema.

Darko Dimitrijević, glavni urednik Radia Goracdevac, meni, da sta za poslabšanje etničnih odnosov odgovorna predvsem Beograd in Priština, saj se nenehno krivita za slabe razmere v družbi.

Ta strupena, strupena komunikacija, ki jo mednarodna skupnost spremlja z veliko brezbrižnostjo, je dejal in dodal, da iz tega razloga tudi ona nosi nekaj odgovornosti.

Kosovo in Srbija od leta 2011 vodita dialog o normalizaciji odnosov, v katerem je bilo podpisanih na desetine sporazumov, vendar jih veliko ni bilo nikoli izvedenih.

Tudi politični dialog je od leta 2023 blokiran, saj Kosovo zahteva odgovornost za oborožen napad na Banjsko.

Srbija je zanikala kakršno koli vpletenost v ta napad, vendar ne želi izročiti Radociqija in drugih Kosovu, zoper katerega je bila vložena obtožba za terorizem./Radio Free Europe/