Kapitalska razrešnica: naložbe zunaj Kosova so se povečale za 55 %

Ta trend se jasno odraža tudi v statistiki centralne banke Kosova (BQK), ki kaže znatno rast neposrednih naložb v tujini.

Po podatkih CEC so v prvi polovici tega leta neposredne naložbe kosov izven Kosova dosegle 166,6 milijona EUR ], kar je 55 % več kot v enakem obdobju lani, ko je bil znesek 107 milijonov EUR.

Za primerjavo, vrednost teh naložb je leta 2020 znašala 59,1 milijona EUR, leta 2021 se je povečala na 100,3 milijona EUR, leta 2024 pa se je še naprej povečevala na 224,3 milijona EUR.

Albanija, glavna destinacija kosovskih vlagateljev

Eno od podjetij, ki je preusmerilo pozornost zunaj Kosova, je gradbeno podjetje “Projekt”, ki deluje v Albaniji že šest let.

Kaže, da je zmanjšal naložbe na Kosovu in jih usmeril v albanski trg.

Glavni razlog: najbolj trajnostni dobiček.

Na Kosovu je kupna moč močno upadla, medtem ko je v Albaniji veliko voljnih kupcev”, pravi za Radio Free Europe.

Bacaliu v Albanijo vloži do 4 m letno, predvsem v Šengjin in Lezho, zaposluje pa le lokalno osebje.

Pravi, da je ta model dal več stabilnosti za njegove naložbe.

Kupujemo zemljo, prodajamo in gradimo visoke stanovanjske objekte... Jaz sem edini od kosovskega inženirja. Vsi delavci so iz Albanije, poslovnež pojasnjuje.

Drug primer je podjetje za proizvodnjo čevljev “Soled Shoes” iz Suhareke, ki ima od marca v lasti 40 odstotkov delnic tovarne v Tirani.

Direktor Speed Kuci pravi, da je bila širitev v Albaniji izvedena zaradi večjih proizvodnih izkušenj, največjega števila strank in izvoznih zmogljivosti za države, ki ne priznavajo državljanstva Kosova.

Poudarja tudi, da je ladijski promet prek albanskih pristanišč veliko ugodnejši za podjetja, usmerjena na mednarodne trge.

Obstajajo države, v katerih se soočamo z ovirami, kot je Kosovo, medtem ko ima Albanija prejšnje trgovinske sporazume”, pravi Kuci za Radio Free Europe.

Drugi ključni razlog je, da smo usmerjeni tudi na ameriški trg, trgovino v Albaniji pa je mogoče lažje organizirati zaradi pomorskega prometa”, dodaja.

Njegovo podjetje zaposluje okoli 600 delavcev v Albaniji, 200 na Kosovu in 80 v Presevu.

Glede na Inštitut za napredne študije? Kosovarji so lani v Albaniji vložili več kot 80 milijonov evrov, v letu 2023 pa več kot 95 milijonov evrov.

V Črni gori so te naložbe leta 2024 znašale 18,2 milijona evrov.

Zakaj podjetja odhajajo?

Strokovnjaki in predstavniki podjetij menijo, da je povečanje naložb zunaj Kosova moteče.

Opozarjajo, da bi lahko ta trend okrepili, če ne bi bili sprejeti nujni ukrepi.

Lulzim Rafuna, predsednik Gospodarske Ode Kosova, pravi, da birokracija, pomanjkanje digitalizacije in visoke cene energije spodbujajo podjetja k drugim trgom.

Še vedno delujemo s klasičnim sistemom. Pomanjkanje digitalizacije upočasni procese. To zapleta proces za podjetja in jih spusti”, Rafuna pripoveduje Radio Free Europe.

Opozarja tudi na pojav velikih podjetij na odprtem energetskem trgu v začetku tega leta.

Zaradi tega je bila trenutna cena zanje draga in so postali manj konkurenčni na trgu v primerjavi z državami v regiji.

Ismet Mulaj, nekdanji minister za trgovino in industrijo, sporoča Radiu Free Europe, da usmerjenost podjetij v Albanijo, Črno goro in druge države kaže, da v tujini najdejo ugodnejše pogoje.

Po njegovem mnenju je skrb predvsem odhod proizvodnih podjetij.

Poleg birokratskih postopkov in energetskih problemov podoba izdelkov, proizvedenih na Kosovu, ni tisto, kar bi si želeli, saj tako Kosovo kot podjetja niso imeli finančne moči za razvoj trženja v različnih državah”, dodaja Mulaj.

Kaj Kosovo izgubi?

Odhod podjetij s Kosova ima pomembne posledice za proračun in gospodarstvo.

Poleg sprostitve finančnega kapitala Kosovo izgubi tudi carinske prihodke, državni davek na vrednost, davek od dobička pravnih oseb ter pokojninske davke in prispevke, ki se končajo v državah, kjer podjetja poslujejo.

Poleg tega se ta podjetja pogosto obrnejo tudi kot neposredni konkurenti na lokalni trg.

Vse to zmanjšuje javne prihodke, ki bi se lahko uporabili za javne storitve, bodisi za zdravje, izobraževanje, infrastrukturo”, pravi Mulay.

Medtem se odvisnost Kosova od uvoza še naprej povečuje.

Po podatkih Kosovske statistične agencije je uvoz lani zasegel vrednost več kot 6 milijard evrov, medtem ko je izvoz po ocenah znašal 900 milijonov evrov.

Tudi letos se zdi podobno - od januarja do julija je uvoz dosegel več kot 4 milijarde evrov, izvoz pa le 521 milijonov evrov.

Pripravljamo denar in to je zelo boleče, pravi Rafuna.

Strokovnjaki potrebujejo neposredno podporo za zasebni sektor, zlasti za proizvodno industrijo, ter digitalizacijo storitev prek modela “ena postaja”.

Za izvajanje digitalnih storitev ni potrebnih visokih stroškov, medtem ko bi podjetja veliko koristila bodisi pri hitrosti storitve bodisi pri zmanjševanju možnosti korupcije”, pravi Mulaj.

Predhodno ministrstvo za industrijo, trgovino in inovacije na Kosovu ni odgovorilo na vprašanje REL, če obstaja kakšna strategija za omejitev tega poslovnega izstopa. /REL