institucionalna diskriminacija Albancev, Kamberi v srbskem parlamentu predstavlja dolinske zahteve

Kamberi preko delovnega mesta na socialnem omrežju na Facebooku je dal vedeti, da je vprašal notranje ministrstvo, zakaj se ni odzval na njegovo zahtevo, da občina Presevo dobi registrsko tablico za motorna vozila.

Kamberi je tudi vprašal vlado, zakaj sredstva kosovske vlade blokirajo denar za albanski nacionalni svet in kaj se dogaja s pobudo za program za sprejem oseb iz albanskih in bosanskih narodnih manjšin v lokalno policijsko službo.

Celo na prejšnjem zasedanju je albanski namestnik govoril z ostrimi toni v srbskem parlamentu.

Vemo, da je v Preseški dolini institucionalna diskriminacija Albancev. Vemo, da obstaja praksa pasivnosti naslovov, prek katere je na tisoče ljudi prikrajšanih za volilne in državljanske pravice”, je poudaril Kamberi.

Za več preberite celoten Camber govor:

Preden Srbija vstopi v EU, mora najprej vstopiti v Evropo in pravice, ne le v tržno Evropo.

Dame in gospodje,

Danes ne govorim le kot poslanec, ampak kot glas več deset tisoč Presevcev, Bujanoc in Medvedja, več kot dve desetletji živita med zakonom in krivico, med ustavnimi jamstvi in resničnim življenjem.

Pred nami je resolucija, ki ni niti skrajna niti separatistična, ampak globoko demokratična in evropska.

Zahteva samo eno: Albanci v Preseški dolini se soočajo z enakostjo pred zakonom in popolno uresničitvijo državljanskih, političnih in narodnih pravic.

Ko torej govorimo o tej resoluciji, govorimo o pravici, ne o politiki.

Za zaupanje v institucije, ne grožnje državi.

Za evropske vrednote, ne za meje.

Dame in gospodje,

Vsi vemo, da obstaja problem.

Vemo, da je v Preseški dolini institucionalna diskriminacija Albancev.

Vemo, da obstaja praksa pasivnosti naslovov, prek katerih je na tisoče ljudi prikrajšanih za volilno pravico in državljane.

Vemo, da je pomanjkanje zakonodaje o uradni rabi jezikov, nepoznavanje diplom, pomanjkanje dvojezičnih napisov, pomanjkanje zastopanja v policiji, sodstvu, tožilstvu in inšpekcijskih službah.

Vemo tudi, da je gospodarski razvoj regije sistematično zanemarjen, medtem ko mladi odhajajo, ker ne vidijo prihodnosti v državi, v kateri se obravnavajo kot rabljeni državljani.

Zato danes ne reciva, da “ni trenutek”, ker se ta trenutek pričakuje že več kot 20 let.

Ko prosimo za prepoved pasivne prikazovanja naslovov, iščemo, ne usmiljenja, ampak spoštovanje pravice.

Ko iščemo uradno uporabo jezika in simbolov, iščemo, ne privilegijev, ampak enako obravnavo.

Ko zahtevamo, da so Albanci enako zastopani v institucijah, ne iščemo stališč, ampak pravično zastopanost v državi, kjer so državljani.

Ta resolucija poziva k ustanovitvi neodvisnega parlamentarnega organa, ki bo v sodelovanju z OVSE in civilno družbo raziskal posledice premora in predlagal ukrepe za vrnitev pravic tisočih prikrajšanih ljudi.

Poziva k morebitnemu priznavanju diplomatov in izobrazbenih kvalifikacij, pridobljenih na Kosovu, spoštovanju pravice do albanskega jezika in zagotavljanju enake zastopanosti v državnih službah.

Ali ni to tisto, kar mora storiti vsaka evropska država?

Če želimo, da Srbija vstopi v Evropsko unijo, mora najprej vstopiti v Evropo in pravice, ne samo v tržno Evropo.

Dame in gospodje, poslanci.

Od leta 2001, od podpisa načrta za reševanje krize v Presevu, Bujanocu in Medvedji prek sporazumov iz leta 2009 in 2013 do akcijskega načrta iz leta 2022, se je Srbija zavezala, da bo povezala albansko skupnost.

Vse te zaobljube obstajajo na papirju, v praksi pa so le mrtve besede.

Danes, leta 2025, uradniki koordinacijskega organa javno zanikajo celo obstoj samega akcijskega načrta.

To ni samo neodgovorno. To je tudi žalitev za tiste, ki verjamejo v dialog in institucije.

Zato ima danes Ljudska skupščina priložnost prevzeti odgovornost.

Pokazati, da država ni sovražnik svojim državljanom, ampak porok za njihove pravice.

Povrniti zaupanje, ki je bilo uničeno desetletja.

Dame in gospodje,

Dolina Presevo zahteva spoštovanje že obstoječih pravil.

Ne zahteva novih obljub, ampak izvajanje teh podatkov pred 20 leti.

Ne zahteva več, ne sprejme pa nič manj kot enakost.

Zato danes s podporo te resolucije ne odobravamo dejanja v imenu Albancev, ampak dejanje v imenu pravice, demokracije in evropske Srbije. /Telegrafija/