Vrh o Berlinskem procesu v Londonu

V Londonu se je začel vrh o berlinskem procesu, ki so se ga udeležili voditelji Zahodnega Balkana skupaj z voditelji več držav Evropske unije.

Voditelji naj bi govorili o krepitvi političnega, gospodarskega in infrastrukturnega sodelovanja ter pospeševanju evropskega povezovanja balkanskih držav.

Berlinski proces je diplomatska pobuda, ki jo je leta 2014 uvedla takratna nemška kanclerka Angela Merkel, katere cilj je pripeljati države v regiji k Evropski uniji.

Predsednik vlade Združenega kraljestva Keir Starmer je pozdravil voditelje iz Kosova, Albanije, Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine ter Severne Makedonije, pa tudi predstavnike iz Nemčije, Francije in drugih članic EU.

Kosovo zastopa predsednika vlade Albina Kurtija. Na vrh ga je pozdravil državni sekretar Združenega kraljestva za zunanje zadeve Yves Cooper.

Albanijo zastopa predsednik vlade Edi Rama, Srbija zastopa predsednika vlade Djuro Macuta, črnogorski predsednik vlade Milojka Spajiqa, severnomakedonski predsednik vlade Hristan Mickoski, medtem ko je Bosna predsednica Sveta ministrov Bosne in Hercegovine Borjana Christo.

Na vrhu se udeležuje tudi nemški kancler Friedrich Merz.

Dan pred vrhom v torek je britanski kralj Karel III. organiziral sprejem za udeležence.

Kaj je Berlinski proces?

Berlinski proces se je začel leta 2014 na pobudo takratne nemške kanclerke Angele Merkel.

Cilj njegovih letnih vrhov je spodbuditi sodelovanje med državami Zahodnega Balkana Kosovom, Albanijo, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro in Severno Makedonijo ter jih postopoma približati EU.

Od šestih držav v regiji samo Kosovo ni uradna kandidatka za članstvo v EU.

V okviru berlinskega procesa je bilo skozi leta danih več sporazumov in izjav, vendar se jih veliko ni izvajalo.

Britansko zunanje ministrstvo je v sporočilu dejalo, da bodo voditelji govorili o stabilnosti, varnosti in gospodarskem sodelovanju v regiji, kjer bo boj proti nezakonitim migracijam, zlasti na glavnih tihotapskih poteh, poudarjen kot ključna tema.

Velika Britanija pričakuje, da bo vrh okrepil sodelovanje z evropskimi partnerji za izvajanje strategije vlade za krepitev meja, zatiranje tolp in vračanje tistih, ki nimajo pravice ostati v matičnih državah.

Poudarila je tudi, da si Združeno kraljestvo prizadeva za ponovno vzpostavitev odnosov z EU.

Doslej so se voditelji Zahodnega Balkana in EU srečali enajstkrat: štirikrat v Berlinu in enkrat v Londonu, na Dunaju, v Parizu, Trstu, Poznanu, Sofiji in Tirani. / REL/ Periskop.