Sojenje preloženo proti Zoranu Kostiču in Draganu Miloviču, obtoženem vojnih zločinov v Vushtrriju

Na Temeljnem sodišču v Prištini na zahtevo obtoženca Zorana Kostiča je bil odvetnik Predrag Milković odložen na sojenje proti njemu, in Dragan Milovič, ki je obtožen vojnih zločinov. Zaslišanje Naima Halitija je bilo načrtovano na tej seji. V tem primeru Zoran Kostič in Dragan Milovović zaračunata kakovost [...]
V tem primeru sta Zoran Kostič in Dragan Milović obtožena, da sta v kakovosti srbskih policistov v sodelovanju z drugimi pripadniki policije, vojaškimi in srbskimi paravojaškimi, zagrešila vojne zločine proti civilnemu prebivalstvu, poroča oddaja “Justice Trust”. Periskop
V skladu z načrtom sodišča je bilo za današnjo sejo zaslišanje priče Haliti, za katero obramba obtoženega Kostiča zahteva odlog obravnave z argumentom, da za izjavo priče Haliti potrebujete čas, da razmislite o tej izjavi.
Odbor, ki ga je vodil sodnik Lutfi Shala, je sprejel odločitev, s katero cenim, da sojenja ni mogoče nadaljevati, da bi dobili čas za zaščito pri branju izjave, medtem ko bo priča Haliti povabljena nazaj na naslednje zaslišanje za pričanje.
V skladu z obtožnico, ki je bila vložena 16. maja 2024, je obtožen Zoran Kostic med vojno na Kosovu kot član srbskih policijskih sil v sodelovanju z drugimi pripadniki albanske policije, vojske in paravojaške, oblečen v uniformo policije in oborožen, zavestno in namerno, ki je delovala po načrtu in ukazih njegovih nadrejenih, neposredno sodeloval pri napadu na civilno prebivalstvo albanskega nacionalizma, in sicer družine Ujčan med dobro organizirano akcijo, saj so bile srbske sile razporejene v dom Združenih držav Amerike, ki so jih srbska policija in vojska v času srbske civilne vojske kritično izkoriščali.
Glede na obtožnico so med drugimi pripadniki srbske vojske in paramilitarji bili obtoženi Kostic, ki so sodelovali pri ropanju domov albanskih prebivalcev, nato so požgali hiše in pobili neoborožene civiliste v vasi Reznik, kot so: I. U, M.U., B.U., F.U., S.U., F.U. in na kritični dan, T.U. in H.U., ter da bi odpravili dokaze in izvedli načrt, so zažgali hiše in zažgali trupla družine ZN (ta dogodek je bil priča B.U.).
Poleg tega obtožnica navaja, da je 22. maja 1999 obtožil Kostiča v sodelovanju z drugimi neznanimi osebami, da je ukazal izgon albanskega prebivalstva iz njihovih domov, jih prisilil, da so nadaljevali proti mestnemu pokopališču in ločili moške od žensk in otrok, kjer so bili člani Dalku-MD, A.D., F.D., E.D., S.D., V.D., V., V. D, V.D., L. IL in trije ljudje z imenom Haliti.
Na poti na mestno pokopališče srbski policist M.C. pove obtoženemu Kostiqu “, da veste, kako je s temi”, in tam začnejo pretepati civiliste s trdnimi kovinskimi cevmi, trdimi lesenimi palicami, puškami in drugimi, nato jim je ukazal, naj vstopijo v trgovino z Rassanom, kjer so bili še trije civilisti H. H., E.H. in N.H., nato pa so jih isti spet naročili iz bara in zunaj pred S.P. Hiša, kjer je bilo več paramilitarjev z združenimi vojaškimi uniformami, ki so imele kratke in dolge roke.
Piše, da je obtoženi Kostič, oblečen v srbsko policijsko uniformo, vprašal še enega srbskega paravojaškega “, če želite to skupino”, kjer je bilo približno 12 ljudi, vendar mu je eden od paravojakov povedal, da je vse tukaj in šel drugam, zato so nadaljevali na druge načine, da gredo na mestno pokopališče in v hišo dr. Ramadana Janeza.
A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.T.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.A.S.A.A.A.A.A.A.A.S.A.S.S.A.S.A.A.A.S.A.A.A.S.A.A.A.A.A.A.A.
Vse v skladu z obtožnico se pravi, da je bil 24. maja 1999 ranjeni - Priča V.L., po ločitvi od družine srbskih paravojaških sil, aretiran in poslan na policijsko postajo v Vushtrri, zasliševan. Tam je obtoženi Kostic udaril V.L. z močnim dvosmernim orodjem za glavo in trdil, da je “terorist KLA”, ki je iz teh kompromisov alivanoza.
V zvezi s tem je koordinacija obtoženca RSF Kostic obtožena kaznivega dejanja “vojna kazniva dejanja proti civilnemu prebivalstvu” na podlagi člena 142 o členu 22 RSF, ki je viden v Kosovskem kazenskem zakoniku Republike Kosovo, “Vojna kazniva dejanja, ki resno kršijo člen 3 Ženevske konvencije <3> iz člena 146, odstavek 1 in 2,1 podgrafije, 2.2 in 2.2KR ter 2.3KR, s KPR v zvezi z 31 KPR
Po drugi napravi so obdolžili Dragana Milovića v času vojne na Kosovem kot pripadnika srbske policije v vojnem obdobju na Kosovu skupaj z drugimi poslali na mestno pokopališče okoli 20 tisoč civilistov Vushtrid in tam so obtoženci mučili, pretepali in mučili civiliste, ki so bili zbrani na mestnem pokopališču, kjer je K.S.A., ki je zdaj poznal obtoženega Milovića in ga rotil, da reši, vendar pravi, da je bil isti izraz na lokaciji caquembo> s caxom.
Potem se pravi, da obtoženi Milović skupaj z več oboroženimi srbskimi policisti začne deliti albansko civilno prebivalstvo, pa tudi siliti, naj si položijo roke zvezane na glavo in pokleknejo na glavo k tlom, kar naprej udarjajo nekateri z železnimi palicami, nekateri pa z lesenimi palicami in orožji stožci.
Azteki pravijo, da je množica vključevala A.A., K. S.H.K., F. B., M.M., S. R., T.F. in druge, kjer sta K. ZDA in A.A. zdaj videli obtoženca Milovovića, ki je nosil srbske policijske uniforme in policijsko opremo, neprestano udarjal te civiliste s kovinskimi palicami in tudi pretepal civiliste z boksom in brcanjem, kjer je isto uspelo identificirati obtoženega Miloviča.
Obtožnica pravi, da je priča A.A., kot je bila v vrsti v skupini zbranih oseb, slišala srbskega policista, ki je zdaj nagovarjal obtoženega Dragana “prenehal s tem, kar ste počeli, da ta dekleta (krava) niso”, potem so jih prisilili v tovornjake in jih poslali v zapor Smrekonica, kjer so jih mučili na najbolj krut način, tudi drugi storilci, in da so se po nekaj dneh vtihotapili v Republiko Albanijo.
S tem se domneva, da je v usklajevanju opravljala kazensko delo “vojna kazniva dejanja proti civilnemu prebivalstvu” -- vnaprej zastopana in kazniva v skladu s členom 142 in 22 Kazenskega zakonika RSFJ -- trenutno kaznovana z 31. in 153. členom KPRC -- v nasprotju z združenima Ženevskima konvencijama iz 3. in 4. člena, 12. avgusta 1949, 4. in 5. člena Protokola z dne 2. junija 1977, Nobelove konvencije iz leta 1949, vseh mednarodnih predpisov v času oboroženega spopada na Kosovu. /Zahteva za pravico












