Nobena stranka ne bo imela prvotne večine, ki bi dala vladi 61 glasov”

Predčasne parlamentarne volitve na Kosovu, za katere se je verjetnost izrazito povečala 26. oktobra po tem, ko parlament ni odobril nove vlade Albina Kurtija, bi lahko prinesle spremembe v rezultate stranke, priznale poznavalce političnega dogajanja.

Toda po njih bi te spremembe ne zadostovale, da bi se stranke izognile potrebi bodočega soupravljanja.

V skladu s kosovsko ustavo mora predsednik Vjosa Osmani v 10 dneh imenovati še en mandat za oblikovanje vlade.

Vendar je vodja druge najbolj izglasovane stranke, demokratske stranke Kosova (PDK), Memli Krasniqi, zavrnil možnost, da postane naslednji mandat, če bi kosovska predsednica pozvala, naj vpraša, ali ima večino.

Celo Kurti, vodja Vettevendosje (LVV) Gibanje, ki je z 9. februarskimi volitvami osvojilo največ sedežev v skupščini, je priznalo, da so nove volitve morda ostale edina možnost pred krizo.

Volitve ne zagotavljajo vlade brez koalicij.

Politolog Dritaro Arifi ocenjuje, da obstaja več dejavnikov, ki bi vplivali na rezultate prihajajočih predčasnih volitev.

Arifi pove Radiu Svobodna Evropa, da bodo rezultati drugega kroga županskih volitev nekaterih največjih občin Kosova dali smer strankam, ki jih bodo pridobile, da se postavijo tudi na parlamentarne volitve.

Po njegovem bo pristop političnih strank v volilnih kampanjah in previdni retoriki med odločilnimi rezultati, pa tudi morebitne koalicije pred volitvami in po njih.

S tem, kar se dogaja na terenu, sem prepričan, da nobena stranka ne bo imela prvotne večine, da bi sprejela vlado 61 [volta]. Tudi če jo ena stranka dobi, bo težko prišla skozi dnevni red. Arifi pravi, da je potrebno sodelovanje.

Pravi, da je mogoče manjše stranke, kot sta Zavezništvo za prihodnost Kosova (AAK) in Pobuda za socialno demokratizacijo, vpeljati v predvolilne koalicije z glavnimi strankami, predvsem z nekdanjimi opozicijskimi, ter PDK ali Demokratično ligo Kosova (LDK).

Podobno tudi spremembe čakajo Behemmana Pacarizija, profesorja na Oddelku za novinarstvo na Prištinski univerzi.

Pacarisi pove Radiu Free Europe, da če manjše stranke, kot sta Pobuda ali AAK, ne vstopijo v predvolilne koalicije, tvegajo, da ne bodo dosegle rezultatov, ki bi zagotovili sedež v skupščini.

V takem položaju ocenjuje, da bi lahko glasove teh strank razdelili sorazmerno drugim večjim strankam.

Mislim, da bo prišlo do spremembe številk... Vendar pa skoraj ne vidim bistvenih sprememb, ki bi zagotovile izvolitev vlade brez večjih težav. Dejstvo, da Srbska lista ne vstopa v kombinacije katerega koli političnega bloka, da bi vlada dosegla, pomeni, da je 10 glasov premalo od vsakogar, ki namerava dati vlado”, poudarja Pajarazi.

Free Europe Radio si je prizadeval za stik z uradniki AAK in Iniciativa, vendar so bili mirni.

Toda vodja Iniciative Fatmir Limaj se je v ponedeljek sestal s predsednikom LDK Lumirom Abdixhikujem. Medijem niso hoteli povedati, o čem so govorili.

Strah pred vlado?

Kljub pričakovanjem, da bi predčasne parlamentarne volitve lahko povzročile spremembo števila političnih strank v skupščini, se ocenjuje, da država ponovno tvega vstop v institucionalno krizo, če ne pokažejo politične volje za sodelovanje.

Takšno sodelovanje bi bilo več kot potrebno, pravi Arifi, saj bi predčasne parlamentarne volitve določale tudi tekmovalce za tri najvišje državne položaje.

V tej smeri je po Arifiju potreben kompromis med političnimi strankami, ki bo nemogoč brez pravilnega jezika albanskih političnih strank med volilno kampanjo.

“Sinim bo oblikovanje velike albanske koalicije, ne glede na to, katere stranke bodo, saj bo razrešil vsa tri glavna vozlišča - predsednika vlade, predsednika vlade in predsednika. Zato bodo vse stranke, ne glede na to, katere Vtevendosje, PDK ali LDK, dolžne sodelovati, odvisno od koalicij”, pravi Arifi.

Možna koalicija med dvema ali več večjima strankama na Pajarazija gleda kot na rešitev.

Vendar je skeptičen, da bi se taka koalicija lahko zgodila tudi po morebitnih predčasnih volitvah.

Pariz pričakuje, da bosta obe trenutni politični blokadi - LVV na eni strani - in PDK LDK na drugi - zmagali približno 40 odstotkov glasov na volitvah.

Dva taksija, po njegovih besedah, nimata politične volje za oblikovanje vlade, tudi če je to mogoče.

Niti ena od političnih sil nima poguma, da prevzame vodstvo države, saj se boji, kaj bo jutri prineslo dialog s Srbijo. Če bi bili postavljeni pred enoto", bi jo vzeli ali zapustili, kar bi bila zelo velika odgovornost in bi potopilo vlado, ki ne bi bila preveč razširjena”, pravi Pacarisi.

Posledično dodaja, da država tvega vstop v institucionalno agonijo tudi po predčasnih prireditvenih volitvah, v primeru, da ne pride do vmešavanja s strani partnerskih držav in kosovskih zaveznikov.

To posredovanje ne pomeni pomoči pri oblikovanju vlade. Vendar pa to pomeni, da damo oziroma vzamemo garancije za pot stran, za to, kaj čaka in kako naj se nova vlada obnaša in ravna -- ” -- ocenjuje Goodarizi.

Dodaja, da bo v tej smeri potrebna široka vlada in sporazumni predsednik, ki se ne bi smel nujno povezati s strankami.. /Periscopi/