Nemčija zaostrila migracijo, državljanska politika

Bundestag je zaostril migracijsko politiko z odpravo t. i.

Nova vlada kanclerja Friedricha Merza je izjavila, da je ena od njenih glavnih prednostnih nalog drastično omejevanje nezakonitih migracij od prvega dne, ko je prišla na oblast maja. Notranji minister Aleksander Dobrint je prevzel tudi vlogo pobudnika za čim hitrejše izvajanje strožjih zakonov na ravni Evropske unije, ki bi omogočili hitrejše izgone tistih, ki nimajo pravice do zaščite, sledi Periskop.

Vendar pa ne obstajajo le potencialni bodoči priseljenci, katerim se pričakujejo stiske ukrepov, ampak tudi tujci, ki že živijo v Nemčiji. Nova vlada CDU/CSU in SPD je v svoj koalicijski sporazum vključila odpravo pospešenega procesa za pridobitev nemškega državljanstva, ki ga je prejšnja vlada odobrila šele pred letom dni. Ta zakon naj bi omogočal prošnje za nemško državljanstvo po petih letih rednega prebivanja, namesto osmih, kot je bilo nekoč.

Takratna vlada Olaf Scholz je verjela, da bo z omogočanjem naturalizacije privabila zelo potrebne tuje strokovnjake. Pridobivanje državljanstva je postalo lažje celo za pripadnike prve generacije tako imenovanih gostujočih delavcev, ki do tedaj zaradi nezadostnega znanja nemškega jezika niso mogli dobiti nemškega potnega lista.

Po besedah zveznega notranjega ministra Alexandra Dobrinta je napačen način naturalizacija. Po njem naj bi bili nemški potni listi na koncu, ne na začetku, integracijskega procesa. Zato se pričakuje, da bo hitro zajetje odpravljeno v treh letih nemškega državljanstva.

Kakšne so reakcije na spremembe?

Mnenja so razdeljena. Predsednik Sveta za vključevanje in migracije Winfried Cluth meni, da je ta korak razumen, saj popravlja vtis, da je nemško državljanstvo mogoče zlahka pridobiti.

Po drugi strani pa raziskovalec migracij Herbert Briecker z Inštituta za trg dela in strokovne raziskave opozarja, da bi lahko privabljanje ukrepa zmanjšalo zanimanje visoko usposobljenih ljudi za prihod v Nemčijo.

Za prošnjo za pospešeno državljanstvo po treh letih morajo kandidati pokazati posebne dosežke na področju vključevanja, na primer v šoli, na delovnem mestu ali s prostovoljnim delom. Prav tako bi morali biti sposobni financirati svoje življenjske stroške in stroške svoje družine ter dokazati višjo raven znanja nemškega jezika.

Za državljanstvo po petih letih so zahteve enostavnejše, na primer v smislu jezika, vendar morajo še vedno kriti svoje življenjske stroške in izpolnjevati druge pogoje.

Koliko ljudi je postalo bolj naturaliziranih?

Na splošno zanesljive številke za Nemčijo še niso točne. Glede na medijske ankete v državi in velikih mestih so številke zelo nizke.

Čeprav je bilo lani rekordno število državljanstev, so nekateri Landes poročali le o enoznanstvenem številu “turbo-naturalizacije”, drugi so pridobili sumljive številke in le Berlin je zabeležil prebavne številke. Na splošno je bil delež hitre naturalizacije morda manj kot en odstotek.

Toda mediji poročajo tudi o zlorabah. Druga težava je, da se vloga ne sme predložiti osebno, lahko pa se celoten proces konča tudi na internetu.

Reforma azilnega sistema EU

Še en velik projekt v procesu omejevanja migracij je reforma skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS). Ta reforma predvideva podobne postopke na zunanjih mejah Evropske unije, da se po potrebi omogoči neposredno izseljevanje migrantov.

Prav tako predvideva možnost vrnitve prosilcev za azil v tako imenovane tretje varne države, kjer bodo njihove prošnje obravnavane pozneje. Poleg tega je treba spremeniti tako imenovani dublinski postopek, ki določa, katera država članica je odgovorna za obravnavo prošenj za azil. Mnogi kritizirajo sedanji sistem kot neučinkovit. Države članice morajo do junija 2026 izvesti reformo.

Kakšno je izvajanje v Nemčiji?

V začetku septembra je nemška vlada sprožila tudi proces reforme zakonodaje EU v nemškem pravu. Vlada je sprejela zakon, ki ga je sestavil notranji minister Dobrint, ki ga je zdaj treba uzakoniti.

Dobrint pa je večkrat poudaril, da se tam ne želi ustaviti, ampak želi reformacijo okrepiti. O tem je razpravljal z nekaterimi tujimi kolegi iz EU prejšnjo soboto v Münchnu, na drugem izrednem vrhu v samo nekaj mesecih.

Ena od glavnih tem je tako imenovani zavezujoči element <x0”: določa, da bi morali imeti migranti nekakšno povezavo s tretjo državo, v katero bi se morali vrniti, ali kjer bo potekal njihov azilni postopek.

CDU, CSU in SPD želijo opustiti to zahtevo po koalicijskem sporazumu. K temu prispevajo tudi druge države članice EU.

Kakšne so razmere na evropski ravni?

Evropska komisija je maja že predlagala, da povezava prosilcev za azil s tretjimi državami ni več zavezujoča. V skladu s predlogom bi lahko zadostovalo preprosto prečkanje tretjega sefa “ ”.

Poleg tega lahko sporazumi o migracijah z drugimi državami dovolijo izgon v države, s katerimi je sporazum podpisan, če je zagotovljen pregled prošnje za azil.

Evropski parlament in Svet Evropske unije še nista glasovala za te spremembe. Enako velja za nov skupni evropski sistem vračanja, ki ga je Komisija predlagala marca, da bi deportacije postale učinkovitejše in hitrejše. DW