Materialna sojenja na sojenju Sakir Lutjija, obtožena vojnih zločinov

Na ponedeljkovi seji na Ustavnem sodišču v Prištini je na sojenju za vojne zločine zoper obtoženca Šaqira Lutvija postalo upravljanje materialnih dokazov. Posebni tožilec Ilir Morina je Sodišču predlagal, da se dokazi, predlagani v okviru obtožnice posebnega tožilca, izvršujejo v skladu z zakonskimi določbami, poročila “Sodnica Vow”. In branilec [...]
Posebni tožilec Ilir Morina je Sodišču predlagal, da se dokazi, predlagani v okviru obtožnice posebnega tožilca, izvršujejo v skladu z zakonskimi določbami, poročila “Sodnica Vow”.
Medtem ko je zagovornik obtožene Lutvije, odvetnik Jovane Filipović, dejal, da je še vedno v bližini ugovorov, da se taki dokazi razglasijo za nezakonite. Nasprotno pa je odvetnik glede informativnega poročila in zgoščenke dejal, da ni bila predana, čeprav je večkrat vprašala tožilstvo.
Toda tožilcu Morinu se je ta izjava zdela neprimerna, saj ga je na zadnji seji vprašal o dokazih, če je kakšna odsotnost. Rekel je, da če bi T-ji objavili pravočasno, bi naredil še en izvod, čeprav je rekel, da ima tožilstvo dokaze, da so izpolnili zaobljubo.
Tožilec je rekel, da gre za obveščanje o izvoru poročila.
Tožilec Morina je predlog za gledanje CD-ja, predsednik sodišča, sodnik Kujtim Krasniqi, zavrnil, ker je bilo na sojenju zaslišanih več prič, medtem ko se izreka, da se dokazi hranijo med 15 in 24. Za CD je tožilstvo reklo, da je bil umaknjen iz teh materialnih dokazov.
Medtem ko je sodnik Krasniqi v zvezi z obrambnim predlogom, da se materialni dokazi razglasijo za nesprejemljive, dejal, da je pritožbeno sodišče odločilo za ta sojenja ob zavrnitvi dokazov, ki jih je razglasil za zakonite.
Prav tako je odvetnik Filipovović predlagal, da se obrambni dokazi, predstavljeni prek predpone, dajo na razpolago. Za te je tožilec prosil za njihovo branje in razložil, kaj bodo dokazali ti.
Na obravnavi je odvetnik Filipovović zavrnil dokaze, ki jih je predlagala za vodenje. Dejal je, da bo s tremi odločitvami Ministrstva za notranje zadeve Republike Srbije glede dela obtožene Lutvije dokazano, kje je obtoženec zaposlen.
In s testom 4 je rekel, da bo dokazal, da je preko Facebookovega računa pri I.A. prišlo do javnega poziva za identifikacijo osebe z znakom obraza, s postavitvijo slik obtoženega, tako da bi morebitne priče lahko identificirale lastnika.
Glede teh dokazov je tožilka Morina dejala, da izvor teh odločb ni znan, saj naj bi bile leta 2002 in se ne zavedajo, kateri organ je izdal te odločbe.
Kar se tiče četrtega testa, je tožilec dejal, da posameznik ni stranka v postopku in da postaja napačno tolmačenje dela, ki ga je opravil tožilec.
Potem je sodnik Krasniqi zavrnil predlog obrambe kot v bistvu nepodprt dokaz, ker so bili ti dokazi predloženi v kopije, sodišče pa ne more opraviti preverjanja, če so izvirni.
Medtem ko je Sodišče v zvezi z izvodom, prejetim iz profila na Facebooku pod imenom I.A., ugotovilo, da ti dokazi niso bili zakonito predloženi in se ne morejo uporabiti v kazenskem postopku, zadevna oseba pa ni oseba, ki pripada organom kazenskega pregona na Kosovu, ki ima poziv za identifikacijo obtoženca.
Lutvija je bila na začetni seji 17. septembra 2024 oproščena obtožbe.
Posebni tožilec Republike Kosovo 4. septembra 2024 je vložil obtožnico zoper Shaqira Lutjijo, ki je v času vojne na Kosovu obtožen kakovosti inšpektorja in policije na policijski postaji Prizren, posamično in v sodelovanju z drugimi osebami srbskih policijskih sil v obdobju 1998–1999 v Prizrenu izvaja depresivne ukrepe umora, aretacije, pretepanja, mučenja in nečloveškega ravnanja.
Actakuz pravi, da so po pričanju: Murat Kabaši, Elmi Gaši, Sefer Ejupi, Vehbi Velija, Kemajl Kolari, Uke Kolgeci, Haxhi Gaši, Safet Gaši, Hasan Shala in Arsim Zuba, od 28. septembra 1998 do 7. oktobra 1998 obtožili Lutvija, v povezavi z drugimi pripadniki policijskih sil, sprožili kampanjo za njihovo aretacijo v zaporu Prizren, v kakovosti albanskega nacionalnega prebivalstva, med njimi: R. J. in visoke.
Vse v skladu z obtožnico so srbske sile po aretaciji poslale na policijsko postajo Prizren, na kateri je obtožena Lutvija skupaj z drugimi obtoženci v kakovosti inšpektorja te postaje podvomila o poškodbah in jih med zasliševanjem pretepla z boksom in brco, z drugimi močnimi sredstvi in drugimi metodami nečloveškega ravnanja.
V obtožnici so Lutvija in drugi obtoženci baje uporabljali električno električno električno orodje, ki so ga dali na roke in na svoje genitalije, s ceçkarstom kot posledico tega R. J., medtem ko so Murat Kabaši, Elmi Gaši, Sefer Ejupi, Vehbi Velija, Kemal Kolari, Uke Kolgeci, Haxhi Gaši, Safet Gaši, Hasan Shala in Arsim Zuba utrpeli hude telesne poškodbe.
S tem je Lutvi obtožen skupnega kaznivega dejanja “vojnih kaznivih dejanj proti civilnemu prebivalstvu” po 142. členu kazenskega zakona RSFJ. /Periskop/












