Kosovo “Določanje” tujih zaporov in azilnih centrov – Kurt ponuja Britancem, da pomagajo “

Tako je predsednik vlade Starmer svojo pozornost namenil tretjim državam za ustanovitev centrov “, v katerih bi morali biti prosilci za azil nastanjeni. Lastni vodja britanske vlade, kot je bilo napovedano več mesecev prej, je trdil, da je govoril z “številom držav” za ustanovitev “obrambnih centrov”.

Med državami, ki naj bi bile del razprave, je tudi Kosovo.

Za slednje je včeraj to potrdil predsednik vlade Albin Kurti. Vladni poglavar, ki je zdaj brez polnega mandata, je Britaniji ponudil, da Kosovo zgradi takšen center za prosilce za azil.

Želimo pomagati Združenemu kraljestvu. Na to gledamo kot na prijateljsko in politično nalogo. Imamo omejene zmogljivosti, vendar še vedno želimo pomagati, in trenutno je redna komunikacija med našimi ekipami državnih uradnikov iz našega ministrstva za notranje zadeve in našimi odvetniki, da bi videli, kako je to mogoče doseči mirno in ugodno med obema stranema”, Kurti pravi:i Časi.

Kurti je ocenil, da smo dolžni pomagati Britaniji, ker je veliko pomagala Kosovu.

Želimo si, da bi bila podpora predvsem na področju varnosti, bodisi s strateškimi sporazumi bodisi z opremo in projekti, ki jih lahko storimo skupaj. Naše ekipe delajo na tem in mislim, da bo uspešen izid. Seveda si želimo koristiti kot država, predvsem pa menimo, da je naša dolžnost, da vam pomagamo, ker ste nam veliko pomagali in tega ne bomo nikoli pozabili, je poudaril.

Možnosti za tak center so bile opažene tudi v Albaniji. Za razliko od Kurtija pa je predsednik vlade Edi Rama takšno stvar zavrnil.

Rama je rekla, da si pred 5 leti ne bi predstavljali, da bo Britanija iskala kraje za odlaganje migrantov.

Rama tudi, v poročilu Politiki, potrjena v času, da Albanija ne bo del tega načrta, saj smo lojalni zakonu z Italijo.

V zvezi z možnostjo izgradnje zapora na Kosovu se je v Belgiji govorilo tudi o drugi državi.

Pred nekaj dnevi sta na Kosovu ostala belgijska ministrica za pravosodje Annelies Verlinden in ministrica za azil in migracije Anneleen Van Bossuyt, kjer sta se srečala s predsednikom Vjoso Osmani.

Za ta obisk so poročali, da Belgija razmišlja o možnosti gradnje ali najema zapora zunaj svojega ozemlja, pri čemer omenja Kosovo.

Čeprav so na srečanju v Osmanu vsaj v novicah omenjeni viri Radia Free Europe, so belgijski uradniki na kratko omenili to vprašanje brez podrobne razprave kosovske strani”.

Poleg tega obstaja Danska, ki je že v fazi uresničevanja takšnega sporazuma s Kosovom. Dejansko je vlada maja lani napovedala, da je sprejela isti zakon za ratifikacijo pogodbe, ki je dosegla Dansko zaradi nastanitve zapornikov iz Danske v kosovskem zaporu, nekaj dni po tem, ko je Parlament ni ratificiral.

Ključno vprašanje, obravnavano v tem zakonu, je ratifikacija Pogodbe med Republiko Kosovo in Kraljevino Dansko o izkoriščanju Popravnega inštituta v Gjilanu za izvršitev danskih stavkov”, je vlada dejala v sporočilu za medije.

Kosovo priznava, da je Belgija izrazila interes za izkoriščanje svojih zaporov

Junija tega leta je postalo celo znano, da naj bi bili prvi zaporniki iz danske države v prvem delu leta 2017 premeščeni v zapor v Gjilanu.

Tako so potrdili iz danske zaporniške službe za Radio Svobodna Evropa, iz katere je tudi poudarjeno, da so kosovske institucije predložile posebne zahteve za obnovo in prilagoditev zapora Gjilan.

“... vključno z novo stavbo za zaposlovanje in nove prostore za obiskovalce. Pričakujemo, da se bo delo začelo to poletje, v prvi polovici leta 2027 pa naj bi se zapor uporabljal”, je dejala danska zaporniška služba. /Periscopi/

Belgija kaže, ali želi zapore na Kosovu, vlada Kurti pravi, da je z njimi začela skeet ali pa nima pristojnosti.