Clarkova izjava Haagu, da je bomba.

Clarkova priča jim bo bomba, velika bomba bo velik uspeh, ker mora v Ameriki dobiti dovoljenje za pričanje. Zahvaljujemo se jim za njihovo dovoljenje in veselimo se, da bomo 19. novembra videli njegove dokaze, je dejal Gucati na medijski konferenci.

Po izjavi je Clark dejal, da ne more priti v Haag pred 17. novembrom 2025, in iz teh razlogov bi lahko začel pričevati 18. novembra ali 19. novembra 2025.

Obramba je zahtevala od sodišča, da bo 21. novembra na sporedu v primeru, če bo treba dokončati Clarkovo pričanje.

Obramba je pozvala tudi k spremembi seznama predloženih dokazov, ki zahtevajo dodatek Clarkove izjave.

Zagovor zahteva, da se ta izjava doda na testni seznam, da se lahko preda členu 154. Sprejetje člena 154 bi prihranilo čas v sodni dvorani in zagotovilo, da bi bila predstavitev preizkusov 1D-007 osredotočena, ne ponavljajoča se ali dvojna. Kot je opisano že prej, 1D-007 zagotavlja izredno pomembne in liberalne dokaze, ki so koristni za vprašanja v teh postopkih. Iz tega razloga ima Deklaracija dovolj zastopanosti in pomembnosti, da upraviči njeno vključitev na seznam preizkusov <x1, pravi profiliranje, eo poročila.

V svoji predstavitvi obramba pravi, da bo pričala o prizadevanjih Nata za izvajanje sporazuma iz oktobra 1998 v več kot Holbrooku in Miloševiću. == Odkritje ==Asteroid je odkril avstrijski astronom Johann Palisa 18. septembra 1893 v Kijevu. NATO od 1997 do 2000. 1DA-007 priča o usmeritvi Natovih prizadevanj za izvajanje Holbrooke-Miloševićevega sporazuma od oktobra 1998, izvajanju Resolucije Varnostnega sveta ZN 1199, izvedbi letalske kampanje proti jugoslovanskim silam po tem, ko Milošević ni podpisal Rambouilledovih sporazumov, razporeditvi sil na Kosovo v skladu z Vojaško-tehničnim sporazumom ZN in Resolucijo 1244 ter nadzoru demilitarizacije in preoblikovanja KLA<14, je dokument povedan.

Poleg tega se Clark domnevno zaveda nasilja po vrnitvi kosovskih beguncev in pripoveduje o vzrokih za to nasilje poleti 1999.

Izjava “1 DA-007 opisuje poznavanje vala nasilja poleti 1999 po vrnitvi kosovskih beguncev in analizira vzroke za to nasilje in dejstvo, da ni verjel, da je vodstvo KLA sodelovalo v usklajenem prizadevanju za napad na Srbe ali manjšine”. Poleg tega naj bi Clark opisal celo interakcije s KLA, kosovsko delegacijo v Rambouilletu in zlasti Thacinom, za katerega je dejal, da ni imel nadzora nad KLA”.

Konec “, 1D-007, opisuje različne interakcije, ki jih je imela s KLA, kosovsko albansko delegacijo v Rambouilletu in zlasti z gospodom Thacijem. Navaja svoja opažanja in vtise o pomanjkanju strukture in organizacije KLA ter o pomanjkanju operativnega poveljevanja ali nadzora. Opazil je tudi pomanjkanje nadzora g. Thaci na KLA, in da je bil samo neizkušena vojaška politična oseba, in opisuje, zakaj bi bilo nepošteno pripisovati napačno upravljanje drugih gospodu Thaci”, pravi stran. /Periskop/