Belgija kaže, ali želi zapore na Kosovu, vlada Kurti pravi, da je z njimi začela skeet ali pa nima pristojnosti.

Belgija razmišlja o možnosti gradnje ali najema zapora v tujini, pri čemer je Kosovo navedeno kot možna možnost.

Kosovske organizacije za varstvo človekovih pravic nasprotujejo takšnemu sporazumu, pri čemer poudarjajo tveganja za varnost in enakost med zaporniki. Kosovo že ima desetletni sporazum z Dansko o namestitvi danskih zapornikov.

Belgija razmišlja o možnosti gradnje ali najema zapora zunaj svojega ozemlja in belgijskih medijev so omenili Kosovo kot možna možnost.

Belgijska ministrica za pravosodje Annelyes Verlinden in ministrica za azil in migracije Anneleen Van Bossuyt sta 6. oktobra ostala na Kosovu, kjer sta se srečala s predsednikom Vjoso Osmani in pravosodnim ministrom Blerimom Saumom ter Albanijo.

Uradna medijska poročila teh institucij niso bila omenjena, da so na sestankih razpravljali o gradnji ali najemu zapora.

Vendar po podatkih virov Radio Free Europe to vprašanje na kratko omenjajo belgijski uradniki - “brez podrobne razprave kosovske strani”.

Belgijski minister za pravosodje Verlinden, Facebook da njena država razmišlja o možnosti izgradnje zapora v tujini za nezakonite kriminalce”, vendar ni omenila nobene posebne države.

Na istem mestu je dejala, da je v belgijskih zaporih 307 Albancev, od tega 253 brez dovoljenja za prebivanje.

Če je nekdo tukaj obsojen in nima pravice do prebivanja, je lahko obsojen v matični državi. To pomeni pravilno izvršitev kazni in posebno korist za učinkovitost naših” zaporov, je zapisal Verlinden.

Free Europe Radio je na naslov svojega ministrstva in belgijske vlade poslal e-pošto z vprašanjem, ali se ta država zanima za gradnjo ali sprejem najetih zaporov na Kosovu, vendar niti po enem tednu čakanja ni dobila odgovora.

V odgovor na vprašanje REL je kosovsko ministrstvo za pravosodje dejalo, da v skladu z Zakonom o vladi vlada države, ki je na položaju do konca marca, ni pristojna za sprejemanje novih pobud za mednarodne sporazume ali za začetek takšnih pogajanj.

Glede na to, da je belgijska država sklenila kakršen koli sporazum o gradnji ali najemu zapora na Kosovu, ta sporazum trenutno ne obstaja, niti ni nobenega formalnega razvojnega procesa”, je dejal odgovor ministrstva.

Free Europe Radio je prosil tudi kosovsko pisarno predsednika Vjose Osmani, če se je o vprašanju zapora razpravljalo na srečanju z belgijskimi uradniki.

Iz te pisarne so rekli, da je vse jasno in se nahaja v medijih.

V sporočilu, objavljenem 7. oktobra, predsednikov urad ni omenil nobenega dogovora ali razprave o zaporih.

Povedal je, da so na srečanju odlični dvostranski odnosi med Kosovom in Belgijo, sodelovanje na področju pravosodja, varnosti, pravne države, procesa evropskega povezovanja ter sodelovanje na področju varnosti in obrambe”.

Kaj pravijo belgijski mediji?

V objavljenem članku na spletni strani vrt.be9. oktobra piše, da sta bila belgijska ministra Verlinden in Van Bossuyt na misiji v Albaniji in na Kosovu, da bi našla rešitve za prenatrpane belgijske zapore.

Rekli so, da so sedanji ministri v obeh državah slišali “pripravljenost za razpravo o priložnostih.

Zlasti je bilo rečeno, da je bila preučena gradnja ali izposoja zapora na Kosovu, da bi tja premestili nezakonito prepovedane osebe.

V skladu s tem poročilom so stroški tudi znatni.

Danska bo morala plačati 200 milijonov EUR za infrastrukturo Kosova in zaporniške straže.

Tudi Belgija bo močno prizadeta, čeprav natančen znesek še ni bil razkrit.

Kosovo želi v zameno za premestitev zapornikov v skladu s tem poročilom podpreti njegove ambicije, da postane članica EU.

Van Bossuyt je bil citiran, da bomo morali vsi pomagati Kosovu v tej smeri.

Nasprotovanje kosovskih organizacij belgijskemu kontroverznemu načrtu

Organizacije za varstvo človekovih pravic na Kosovu pravijo, da nasprotujejo takšnemu morebitnemu sporazumu.

Po mnenju Sveta za varstvo človekovih pravic in svoboščin (KMDLNJ) kontroverzni načrt Belgije o pošiljanju zapornikov na Kosovo predstavlja grožnjo za kršitve varnosti in človekovih pravic.

Izvršni direktor upravnega odbora Behxhet Shala pravi, da bi tak sporazum diskriminiral kosovske zapornike in tvegal povečanje kriminala, prostitucije in trgovine z ljudmi.

Dodaja še, da lahko Belgija uporabi “institucionalni arhetip” na Kosovu za uvedbo dogovora, podobnega danskemu, proti kateremu je tudi kritična.

Po njegovem mnenju je ta sporazum uzakonil vzporedno izvajanje dveh različnih kazenskih sistemov -- tega zelo naprednega danskega in tega Kosova, ki stoji za standardi.

Shala pravi, da KMDLNJ, čeprav fizično ne spremlja zaporov, zaradi nesoglasja z ministrstvom za pravosodje, vzdržuje redne telefonske stike z obsojenci, odvetniki in njihovo družino.

Za Mehmeta Musaja iz Kosovarjevega centra za rehabilitacijo mučenja preživelih (QKRMT) organizacija, ki spremlja sistem popravljanja na Kosovu, lahko taki sporazumi ustvarijo dvojne standarde med lokalnimi in tujimi zaporniki, kar krši načelo enakosti.

Bistveno je, da vsak možen sporazum zagotovi enake standarde za vse, brez razlikovanja orgije, in vključi neodvisne mehanizme spremljanja spoštovanja človekovih pravic”, je povedal Radio Free Europe.

Po njegovem mnenju bi bil tak sporazum smiseln le, če bi zagotavljal popolno spoštovanje človekovih pravic, preglednost in konkretne koristi za Kosovo, kot sta razvoj institucionalnih zmogljivosti ali izboljšanje korektivne infrastrukture.

Tako Šala kot Musaj pravita, da do zdaj na to temo ni stopila nobena kosovska institucija.

Nekateri mediji V Albaniji je država zavrnila prošnjo Belgije za gradnjo ali najem zapora, vendar tamkajšnje ministrstvo za pravosodje tega za Radio Free Europe ni potrdilo.

Sporazum z Dansko, razprave o tujih zaporih

Kosovo že ima desetletni sporazum z Dansko, v skladu s katerim bo 300 danskih zapornikov postavljenih v gjilanski zapor.

Kosovska skupščina je ta sporazum ratificirala 23. maja 2024, danska zaporniška služba pa je radio Free Europe že prej potrdila, da se pričakuje prva premestitev zapornikov v prvi polovici leta 2017.

V skladu s sporazumom zaporniki, ki bodo premeščeni, ne bodo danski državljani in ne bodo imeli velikega tveganja. Ne bodo obsojeni zaradi vojnih zločinov, terorizma ali resnih duševnih motenj.

Kosovo bo v zameno prejelo več kot 200 milijonov evrov, del tega pa bo vložen v Kosovsko popravljalno službo, preostanek pa v obnovljivo energijo.

Po navedbah družbe Behxhet Shala je treba zaustaviti najem zaporov, saj bodo ti sporazumi v dolgoročnem načrtu škodovali in oslabili kosovski sistem popravnih ukrepov”.

Dodaja, da je zanimanje že prej pokazalo Združeno kraljestvo in Avstrijo, medtem ko je Belgija po njegovem mnenju na srečanjih s kosovskimi voditelji sprejela konkretnejše ukrepe.

Direktor službe za popravljanje Kosova Ismail Dibran je maja letos potrdil, da so nekatere evropske države izrazile zanimanje za pošiljanje svojih zapornikov na Kosovo, vendar pa so bile te zahteve zavrnjene brez navedbe, katere države zadevajo.

Ta ustanova ni odgovorila na vprašanja Radia Free Europe o možnem interesu Belgije za gradnjo ali najem zapora na Kosovu.

Na začetku tega leta se je Kosovo strinjalo, da bo sprejelo 50 migrantov iz tretjih držav, ki so ostali v ZDA, obenem pa izrazilo pripravljenost, da sprejme celo prosilce za azil, ki jih je zavrnilo Združeno kraljestvo.

Po vrnitvi vladajočih talibanov v Afganistanu leta 2021 je Kosovo zaščitilo približno 1.900 afganistanskih državljanov, ki so bili evakuirani iz te države.

Priznavalci pravijo, da takšni sporazumi prinašajo koristi Kosovu, kot so naložbe ali posebna podpora, vendar brez napredka pri članstvu v Evropski uniji ali kateri koli drugi organizaciji.

Po mnenju organizacij za človekove pravice so ti sporazumi politični in ogrožajo pravice migrantov ali zapornikov. /Radio Free Europe/Periscopi/