Pri sojenju Panticu in Zariqu priče pričajo o umoru devetih družinskih članov, vržejo čete v vodnjak in ga razstrelijo zaradi skrivanja sledi.

Priča Enver Lipaj je dejal, da se je z začetkom bombnih napadov Nata 24. marca 1999 stanje v občini Istog takoj poslabšalo, poroča “Zaupanje v pravosodju“, prenos Periskop.

Priča je trdila, da so 25. marca zaradi pritiska srbske policije prebivalci Istoga in okoliških vasi prisiljeni zbežati iz svojih domov in se preseliti proti vasem Vrella, univerze in Kaličana.

Populata je zaradi lastne varnosti krenila v vas Vrelle, Studenica in Calican, je dejal Lipaj in dodal, da se je njegova družina naselila v tastovem domu S.S.Z. v Studicah.

12. aprila 1999 je zaradi stalnih promocij Lipaj navedel, da so se umaknili v lopo v soseski Caquitaj.

Enver Lipaj je dejal, da je bil v tem času predan kot pripadnik Kosovske osvobodilne vojske (UÇK) na začetnem mestu v Kmetijski Cooperativi “Ekonomija” v Kamenici in poudaril, da dosledno spremljajo teren.

Potrdil je, da je skozi dilbi identificiral srbska policijska vozila, ki se premikajo iz Lubožde v Vrelin izvir.

“V lezbištvu smo identificirali vozila milice, 101. in modri tovornjak, ” je dejal Lipaj in dodal, da je bila milica prva sila, ki je vstopila v vas in opravila “in očistila tla”.

Priča Enver Lipaj je pripovedoval o katoliškem pokolu in trdil, da se je kritični dogodek zgodil 13. aprila 1999, okoli 8.00 do 10.00.

Rekel je, da njegova mati, S.L., njegovi dve hčerki, Q.L. in M.L. Skupaj z N.L., L.L., H.L. in S.L. Vrnili so se k njegovemu tastu, S. S. Mr., da bi pripravili hrano. Rekel je, da so srbske sile zaplenile njegovo družino, jih postrelile in vrgele v vodnjak (binarno).

Priča je proces umora opisala kot trojni zločin.

Lipa je rekla, da so jih ustrelili v bunkerju.

Dodal je še, da za zagotovitev, da nihče ne ostane živ in da izgubi sledi pokola, je srbska policija uporabila eksplozivne naprave za detonacijo vodnjaka, ki ga je popolnoma uničil.

Glede obtoženega Momirja Pantiča je priča Lipaja izjavila, da je poveljnik v Istogu in bi lahko preprečil poboje.

To je za najvišjo hierarhijo na policijski postaji Istog. Bil je poveljnik, lahko ustavi te umore, še posebej ubijanje otrok, žensk in starešin”, je dejal Lipa.

Priča je priznala, da so med izkopom 25. junija 1999 našli pokola devetih žrtev: S.L. Mati priče, ki je bila 65-letna, njegovi hčerki Q.L. (15-letna) in M. L. C.E. 13-letna in druga L. L. in N. L., H. L., S. L., S. S. Z., pa tudi H. M., ki je bil gost.

Priča Lipaj je povedala, da so postopek izkopa devetih trupel dokumentirale italijanske sile KFOR in mednarodni mediji, kot je Euronews. Dejal je, da je Beneluksov dopisnik Heidi Bellaj posnel celoten proces pridobivanja trupel z video posnetki, ki so jih nato poslali Haagu Tribunalu kot dokaz.

Med spopadom z zagovornikom obtoženca Pantiča je odvetnik Miloš Delević dejal, da obstajajo pisni dokazi o pokolu, ki ga je ukazal obtoženec, Lipa je dejal, da ga je njegovo stališče seznanilo z umori pokolov.

Nobenega pisnega dokaza ni, toda njegov položaj, najvišja hierarhija, ga je seznanil z umori in pokoli, je rekla Lipa.

Žena priče Enverja Lipe Rahime Lipa je nakazala, da na dan maske... 13. aprila okoli 0600 se je Enverjeva mati s hčerami vrnila k staršema, da bi skuhala kruh in vzela hrano za druge.

Priča je trdila, da se je njun sin Liridon Lipa vrnil na odhod, toda dekleti sta prosili, naj ostaneta še malo dlje, dokler se ne pripravi štruca.

Lipa je v svojem pričevanju omenila, da je njen svak Isa Lipa na kraju, imenovanem Rasadnik, videl policijske sile.

Obtoženec Momir Pantič je trdil, da je leta 1998 preko lokalne skupnosti pomagal Albancem zbirati njihovo orožje, da bi preprečili posebne deleže srbskega ministrstva za notranje zadeve.

Vendar pa je priča Enver Lipaj zavrnil te trditve, saj je trdil, da predaja nekaterih neveljavnih “žrtev ni rešila Albancev, potem ko je milica nadaljevala z umori in opeklinami, kar je navajalo iztrebljanje družin Rugova in Reksaj, ki sta bili prvi figi obtoženih.

Ker je ni bilo doma, ko so ubili njene družinske člane, so pričo vprašali, kako ve, da se je umor zgodil tisti dan.

Priča Lipaja je pojasnila, da se je prvič naučila od svojega družinskega člana, gospoda S.Z., ki je z višine v gorah opazoval voskanje in je videl množico ljudi, ki so se zbrali v hiši njenega očeta okoli 8:00 ali 9:00 zjutraj.

Po obtožnici, ki jo je 1. septembra 2024 vložil posebni tožilec Republike Kosovo (PSRK), nekdanji načelnik policijske postaje v Istogu, Momir Pantič in nekdanji policist Zarko Zaric, je obtožen, da je bilo ob usklajevanju kriminalno delo izvedeno “kriminalni zločin vojne proti civilnemu prebivalstvu”.

Glede na obtožnico, ki je zagotovila sklad “Justice Trust”, 19. maja 1999 v vasi Dubrava, točno v Dubrava zaporu po bombnih napadih Nata, kjer so bili ubiti trije albanski zaporniki, je Pantiq kot vodja policijske postaje skupaj s srbskimi policijskimi silami prevzel nadzor nad razmerami in po obstreljevanjem paznikov celo vstopil v sobe za pridržanje ter izvajal sistematično nasilje, jih kruto in nečloveško pretepal, samo da bi bil Albanec.

Obtožnica naj bi se nadaljevala 21. maja, kjer je 18 albanskih zapornikov in desetine drugih ranjenih ostalo mrtvih. Medtem ko so pojutrišnjem stražarji, ujetniki, oboroženi Srbi skupaj s policijskimi silami in specialnimi enotami, ki so bili pod poveljstvom policijske postaje v Istogu, sprva zbrali albanske ujetnike na področju športa, kasneje pa so po poročilih v obtožnici začeli streljati z orožjem različnih vrst, medtem ko so izza zaporniškega zidu streljali bombe v smeri albanskih zapornikov.

Srbske policijske sile na policijski postaji v Istogu so pod Pantičevim vodstvom vedno ugrabile albanskega civilista pod vzdevkom “A1”, ki so ga spolno kršile. Poleg žrtve “A1”, obtožnica opisuje kršitev druge žrtve - “B1”. Obtožena sta tudi umora več družin v občini Istog. /Periskop/