TI: Kosovo je naredilo korak nazaj v boju proti korupciji

Nova ocena povzroči, da se Kosovo uvršča na 76. mesto na svetu od skupno 182 držav in ozemelj, oziroma treh položajev pod letom 2024.

Po podatkih TI državna ocena kaže raven korupcije, ki jo v javnem sektorju zaznamo z ničlo (kar pomeni, da je ena država izredno pokvarjena) na 100 (država, čista pred korupcijo), medtem ko razvrstitev države v indeksu kaže njen relativni položaj v primerjavi z drugimi državami.

Kosovo je dobilo najboljšo oznako leta 2024 (44 točk), ki je zasedel 73. mesto na svetu. To je bilo po tem, ko so označili rahel preboj v boju proti korupciji v primerjavi z letom 2023, ko je bil ocenjen na 41 točk.

Kosovo je od leta 2012 vključeno v ta indeks zaznavanja korupcije. Od takrat je bila najslabša ocena države v letih 2013, 2014 in 2015, ko je bila tri zaporedna leta ocenjena na 33 točk.

Črna gora je bila za leto 2025 iz držav v regiji najbolje ocenjena na 46 točk (v istem času zadnjič), Severna Makedonija na 40 (tako kot zadnjič), Albanija na 39 (označeno poslabšanje za 42 točk tako visoko kot v zadnjem indeksu), Bosna in Hercegovina s 34 (označeno upadanje, od zadnjič je imelo 33 točk) in Srbija s 33 (označeno upadanje od zadnjič je imelo 35 točk).

V igri za Vzhodno Evropo in Srednjo Azijo je navedeno, da indeks kaže, da šibke institucije in zastoji v demokraciji spodbujajo korupcijo in zmanjšujejo prostor za civilno družbo.

Osredotočanje na moč, vpliv na sodstvo in pritisk na civilno družbo z zmanjšanjem javnega nadzora ovira demokracijo in slabi mehanizme nadzora.

Pomanjkanje preglednosti pri odločanju za velike naložbene projekte je skupna slabost”, kot je navedeno v poročilu.

“Pregled pravil za preglednost in neustrezne pristojnosti izpostavljajo javna sredstva tveganju korupcije in hkrati spodkopavajo zaupanje javnosti”, ki se povečuje v delu Zahodnega Balkana.

Poročilo navaja Bosno in Hercegovino ter Albanijo o okoljskih vprašanjih.

TI je dejal, da je pomanjkanje konkurenčnih postopkov privedlo do nenadzorovane uporabe naravnih virov v Bosni” in je povzročilo “tveganja degradacije okolja v primeru otoka Saban v Albaniji” ter “je srbski vladi omogočilo, da je podpisala skrivni sporazum s tujim vlagateljem in nezakonito preklicala zaščito kulturnega spomenika, da bi ga nadomestila z luksuznim hotelom”.

Kar pa se tiče Sabana, je Albanija konec leta 2024 podelila strateški status vlagatelja ženitnemu podjetju ameriškega predsednika Donalda Trumpa Jareda Kouchnerja za izgradnjo turističnega letovišča na otoku Saban v bližini Vlore.

Status strateškega vlagatelja, podjetja Kouchner, je bil dodeljen za desetletno obdobje.

Njegovi naložbeni načrti v Albaniji so se v tej državi soočali z nasprotovanjem, zlasti od okoljevarstvenikov, ki so dejali, da bi lahko škodo povzročili na zaščitenih obalnih območjih, zlasti območju Gervenec.

Medtem, glede odstranitve zaščite kulturnih spomenikov v Srbiji, ki omenja TI, gre za stavbo Generalštaba nekdanje jugoslovanske vojske, kjer je Kouchner načrtoval gradnjo hotela.

Toda sredi decembra lani so poročali, da se je Kouchner umaknil. iz te naložbe.

TI je tudi dejal, da se v nekaterih državah Zahodnega Balkana slab odziv sodstva ocenjuje kot ena glavnih ovir za uspešen boj proti korupciji, “Ker so sodniki in tožilci vedno bolj podvrženi napadom vlad”.

V zvezi s tem organizacija omenja Srbijo, kjer pravi, da se po preiskavah domnevnih zlorab s strani članov vlade tožilec za organizirani kriminal v Srbiji “sooča z večjim pritiskom, vključno z designivnimi kampanjami, ki jih vodi vlada, ovira policijsko sodelovanje in pravne spremembe, ki slabijo njeno sposobnost preiskovanja organiziranega kriminala in korupcije na visoki ravni”.

V pogovoru s Srbijo je organizacija dejala, da je ta država del držav, ki so slabo ocenjene v indeksu in kjer se je leta 2025 povečalo število protestov nove generacije, saj so mladi v teh državah želeli zahtevati odgovornost svojih vlad”.

V preteklem letu se je Srbija soočila z velikimi protesti, s katerimi so državljani iskali odgovornost za smrt nekaterih pred propadom konkretnega zatočišča na železniški postaji in nato razširili svoje zahteve, ter zahtevali nove volitve.

Medtem je v primeru Bosne Transparency International dejal, da je politični vpliv na imenovanja v sodni sistem tako globoko zakoreninjen, da številna prizadevanja za njegovo učinkovito ureditev niso uspela, kljub dejstvu, da pomeni resno oviro za vključitev države v Evropsko unijo”.

V objavljenem poročilu je TI povedal, da se je svetovni povprečni indeks zaznavanja korupcije v več kot desetletju zmanjšal na 42 od 100.

Velika večina držav ni obvladala korupcije: 122 od 182 držav je bilo ocenjenih pod 50 točk v indeksu”, je dejal Transparecy International.

Poleg tega se je število držav, ocenjenih na več kot 80 točk, zmanjšalo z 12 na 12 pred desetletjem na samo pet v tem letu.

Ta mednarodna organizacija je povedala zlasti zaskrbljujoč trend poslabšanja demokracije iz Združenih držav Amerike (64), Kanade (75) in Nove Zelandije (81) v delih Evrope, kot so Združeno kraljestvo (70), Francija (66) in Švedska (80) ”.

Po letošnjem indeksu so bile Danska, Finska in Singapur na vrhu, tako kot lani. Na dnu seznama so najhujši našteti Venezuela, Somalija in Sudan.

Transparency International pravi, da podatki, ki se uporabljajo za pripravo indeksa, zajemajo te oblike korupcije v javnem sektorju: podkupovanje, zlorabo javnih sredstev, uporabo javnih funkcij s strani uradnikov za osebne koristi brez posledic, zmožnost vlad za zatiranje korupcije v javnem sektorju, pretirano birokracijo, ki bi lahko povečala možnosti za korupcijo javnega sektorja, politična imenovanja v javni upravi, zakone, ki javnim uradnikom omogočajo, da ne prijavijo bogastva ali morebitnih navzkrižij interesov, pravno zaščito oseb, ki poročajo o podkupovanju in primerih korupcije, zajetje države in dostop do javnih zadev in vladnih dejavnosti.

Medtem ta indeks ne zajema dojemanja korupcije državljanov ali njihovih izkušenj s tem pojavom, davčnih goljufij, nezakonitih tokov financiranja, ljudi, ki lahko pomagajo pri izvajanju skorumpiranih dejanj, pranja denarja, korupcije v zasebnem sektorju ter gospodarstev in neformalnih trgov.