180 let zapora za nekdanje vodje KLA, Alija iz FHDK pojasnjuje posebne obveznosti sodišča

Odvetnica Amer Alija iz Sklada za humanitarno pravo na Kosovu (FDHK) je za spletno gospodarstvo pojasnila, da postopek predvideva, da končne besede najprej predstavijo tožilstvo, nato poškodovano stran in končno obrambo, ter dodala, da je posebni tožilec v uvodu povzel, kaj bo predstavljeno v času argumenta in navedel zahtevo, da je vsak obtoženec obsojen na 45 let zapora.

“Da, kot veste, so se danes začele končne besede strank v postopku in se, kot zahteva postopek, začnejo z začetno predstavitvijo besed s strani tožilca, poškodovane strani in nato obrambe. V uvodnem nagovoru, bodisi v končni besedi ali v prvem delu te besede, je posebni tožilec na kratko povzel, v čem bodo tožilci odsevali in navzoči, v teh urah opozorila na končno besedo. In sredi informacij je rekla, da je prosila vse, naj bodo kaznovani 45 let, sluz je prevedena v albanščino, seveda pa tožilstvo trdi in vztraja, da tožilec brani obtožbe, ki jih je obtožen pri štirih obtožencih”, je dejal.

Alija je dejal, da če sodišče spozna za krivega, mora uporabiti načelo “Lex Mitior” -- to je za obtoženca najugodnejši zakon v trenutku izreka kazni, glede na kaznovanje vojnih zločinov.

Pojasnil je, da so se na lokalnih sodiščih kazni premaknile med pet in petnajst let zapora, medtem ko se v Haaškem tribunalu s 14 na 22 let, predvsem za nadrejene srbske sile, dodaja, da se zakon Srbije RSPJ, ki je veljal v času izvajanja del, šteje za ugodnejšega v smislu kazni.

Če sodišče spozna kriv dokaz, da tožilstvo obtožuje s seveda, je sodišče dolžno uporabiti načelo Lex Mititor, najugodnejše pravo v primeru uporabe kazni. Sodišče bi moralo upoštevati tudi kazensko prakso takih kaznivih dejanj. V zvezi z vojnimi zločini sta bili torej ustvarjeni dve praksi; tako imamo prakso lokalnih sodišč, ki jo izvajajo nacionalna sodišča, kot tudi kazensko prakso TPNJ (Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo). Za kazniva dejanja, povezana z vojnimi zločini, in tista, ki so jim sodili zaradi takšnih kaznivih dejanj bodisi v bližini lokalnih sodišč ali v bližini Haaškega sodišča, je kazenska politika prešla na lokalna sodišča od 5 do 15 let zapora; v haaški kazenski politiki je minilo od 14 let do 22 let, kjer so bile glavne ali odgovorne srbske sile obsojene na ta, ta leta zapora. Seveda je zakon, ki je veljal v času kaznivega dejanja, pravo RSPJ, ki je najugodnejše pravo v primeru uporabe obsodb za osebe, ki jim sodijo za ta kazniva dejanja, je dejal.

Po njegovem mnenju je za proces značilna visoka raven zaščite prič pregona in uredniških zaslišanj javnosti, kar je ustvarilo težave za monitorje in medije pri popolnem pregonu postopka.

Odvetnik Alija je poudaril, da imajo zaradi nepopolnega dostopa do papirologije monitorji in javnost omejitve pri ocenjevanju dokazov in da lahko samo sodišče po analizi vsakega dokaza in dokazov sprejme odločitev za zasluge.

“Da, kot smo videli, je bil ta sodni postopek, zlasti priče pregona, za javnost zaščitenih skoraj 50 % prič, zaslišanja pa so bila v velikem obsegu urejena javnosti. Seveda je bilo tako monitorjem kot medijem težko spremljati te sodne procese od začetka do konca. Seveda imamo mi kot opazovalci omejitve glede dokazov, imamo omejitve glede preskuševanj in seveda bomo glede tega sodišča, potem ko bomo vsak test analizirali ločeno, vsak dokaz posebej, sprejeli odločitev o zaslugah. Seveda, za tiste, ki nimamo popolnega dostopa do dokumentov, ni profesionalno, da se jih izpusti v sodnih odločbah”, je rekla odvetnica Alija.

Glavni tožilec specializiranega tožilstva Kimberly West je zahteval ločeno 45-letno kazen za Hašima Thacija, Kadri Veselina, Jakup Krasniqija in Rexhep Selimi. West je prosil posebno sodišče, naj pretehta težo dejanj vsakega obtoženca.

Iščemo kazen konkretnih oseb, da ne zahtevamo obsodbe za generalštab, ampak za konkretne osebe. Z SP zahteva obsodbo vseh določb obtožnice z edinstveno obsodbo 45 let, ki temelji na posameznih prispevkih k kriminalu, ki jih je storila ali storila vsaka oseba: Hašim Thaci, Kadri Veselini, Rexhep Selimi in Jakup Krasniqi. Ti zločini so vojni zločini in zločini proti človeštvu in so resni zločini, in te obtožbe niso sčasoma izgubile vrednosti, še vedno so zelo resne”, je dejal West.

Nekdanji predsednik Hašim Thaci, nekdanji predsednik vlade Kadri Veselin in Jakup Krasniqi, pa tudi nekdanji namestnik načelnika Vettevendosje Rexhep Selimi, sta obtožena skupnega kriminala v zvezi z vojnimi zločini in zločini proti človeštvu. Na podlagi obtožnice SPS, objavljene februarja 2023, so Thaci, Veselin, Krasniqi in Selimi obtoženi skupne kriminalne združbe v povezavi z okoli 100 umori, nato z mučenjem in krutim ravnanjem v okoli 40 centrih za pridržanje v obdobju 1998–1999.

SPS trdi, da izvaja skupno kriminalno združbo, ki je povezana s šestimi preštetimi vojnimi zločini: preganjanjem, zaporom, drugimi nečloveškimi dejanji, mučenjem, nezakonitim umorom, izumrtjem z nasiljem ter štirimi kršitvami proti človeštvu, vključno z nezakonitim ali samovoljnim prijetjem in pridržanjem, krutim ravnanjem, mučenjem in nezakonitim umorom. Večina žrtev kaznivih dejanj je po mnenju SPS Albancev, civilistov in pripadnikov Demokratične lige Kosova.

Po mnenju SPS so obtoženci vedeli ali bi morali vedeti za vzrok vodstvenih položajev v Generalštabu v zvezi z obtožbami o storjenih zločinih in nameravanih prek njih prevzeti oblast na Kosovu. Nekdanji vodje generalštaba KLA so vse te obtožbe zanikali. Rekli so, da KLA ni imela takšne hierarhije, saj so imeli težo poveljnikov na območjih in da je bila namenjena boju proti Srbiji, ne civilistom.