Jutri ti bom lagal, da te bolijo možgani.

Po nekaterih študijah navada odlaganja nalog ali odločitev kasneje ni zgolj lena oblika ali pomanjkanje motivacije; neposredno vpliva na način delovanja naših možganov. Znanstveniki pojasnjujejo, da ko je oseba navajena odlašati vse, se aktivirajo s stresom povezani deli možganov in [...]
Znanstveniki pojasnjujejo, da se takrat, ko je človek navajen odlašati z vsem, aktivirajo deli možganov, povezani s stresom, medtem ko se področja, ki pomagajo pri osredotočanju, samoobvladanju in sprejemanju odločitev, oslabijo.
Posledica tega procesa so različne posledice: duševna utrujenost, pomanjkanje jasnosti, zmanjšana motivacija in težave pri obvladovanju čustev. V bistvu, bolj ko pritiskaš na nalogo, bolj se možgani navadijo nanjo in vse težje prenehaš odlašati.
Raziskovalci poudarjajo, da na kronično odlašanje ne bi smeli gledati kot na to, da je “prevelika, temveč kot na vzorec vedenja, ki vpliva na duševno dobro počutje in kognitivne sposobnosti. Lahko ustvari utrudljiv cikel, v katerem se krivda in tesnoba mešata s pomanjkanjem delovanja, kar zmanjšuje produktivnost in osebno zadovoljstvo.
Torej naslednjič, ko misliš “Jutri bom to naredil, zapomni si, da se tvoji možgani sploh ne strinjajo in da je lahko vsaka majhna zamuda korak dlje od jasnosti in nadzora.











